V dnevih tik pred razglasitvijo epidemije in menjavo vlade je bila ocena strogosti ukrepov v javnosti najbolj kritična v pozitivno smer – da so ukrepi premalo strogi, je menila več kot polovica vprašanih. Prestrašenost ljudi je bila velikai. Nekaj dni zatem, ko je vodenje države prevzela vlada Janeza Janše, se je odstotek tistih, ki so ukrepe ocenili kot premalo stroge, povečal že na več kot 60 odstotkov vprašanih.

Spreminjajoče se odzivanje javnosti na strogost ukrepov

Še pred koncem marca lani, ko so začeli veljati novi ukrepi, pa je prestrašenost začela popuščati – tedaj je več kot polovica vprašanih menila, da so ukrepi "ravno pravšnji". Zadovoljstvo pa ni trajalo dolgo, saj se je v začetku aprila začel dvigovati delež tistih, ki so menili, da so ukrepi prestrogi. Konec lanskega aprila je bilo takšnih že 45 odstotkov vprašanih. Ob sproščanju ukrepov in padanjem števila okuženih se je umirila tudi kritičnost javnosti. Glede na izsledke raziskave pa se je že konec junija znova povečal delež tistih, ki so menili, da so ukrepi premalo strogi. Na relativno visoki ravni je ta delež vztrajal vse do konca avgusta, ko so se ukrepi začeli znova zaostrovati. Skladno s tem je spet začel rasti delež tistih, ki so ukrepe ocenjevali kot prestroge, medtem ko je delež zadovoljnih z njimi počasi upadal – nad 50 odstotki se je nazadnje gibal sredi junija.

Leto dni pozneje je slika diametralno nasprotna: polovica vprašanih vladne ukrepe ocenjuje kot prestroge, dobra petina kot premalo stroge, dobra četrtina pa kot ravno pravšnje. Kot so pojasnili pojasnili pri Valiconu, lahko iz opisane dinamike sklenemo dvoje: da je javnost tako spomladi kot poleti pričakovala zaostritev ukrepov veliko prej, kot jih je vlada dejansko zaostrovala (enako velja v smeri sproščanja), in da je javnost glede strogosti nekje od jeseni, še posebej od decembra lani, izrazito bolj razdvojena, kot je bila v prvem delu epidemije spomladi.

Dlje kot traja epidemija, manj je tistih, ki ukrepe za njeno blažitev ocenjujejo kot pozitivne

Nekoliko drugačna pa je dinamika ocenjevanja ukrepov vlade za obvladovanje gospodarskih posledic epidemije za prebivalstvo in gospodarstvo. Delež tistih, ki menijo, da so "deloma ustrezni, deloma neustrezni" je ves čas bolj ali manj enak in se večji del leta giblje nad 50 odstotki. Se je pa v tem času obrnilo razmerje med tistimi, ki menijo, da so ti ukrepi bolj ustrezni, in tistimi, ki so nasprotnega mnenja.

Če je bil konec marca lani delež zadovoljnih blizu 50 odstotkov, je leto dni pozneje takšnega mnenja le še 15 odstotkov vprašanih. Pri Valiconu ob tem opozarjajo na to, da dlje kot traja epidemija, bolj kot se kažejo njene posledice, manj je takšnih, ki ukrepe za blažitev posledic ocenjujejo kot pozitivne. Na drugi strani je bila kritičnost do teh ukrepov konec marca lani relativno nizka – le 5 odstotkov vprašanih je takrat menilo, da so neustrezni, zadnji konec tedna pa je delež teh – tako je sicer že od sredine decembra lani – višji od tretjine in znaša 36 odstotkov.

Nezadovoljnih z ukrepi vlade za obvladovanje gospodarskih posledic epidemije za prebivalstvo in gospodarstvo je torej več kot še enkrat toliko kot zadovoljnih, kar predstavlja nov izziv za vlado na tem področju.

Zaupanje vladi glede upravljanja epidemije večje, kot je zaupanje tej instituciji nasploh

Konec avgusta so pri Valiconu začeli spremljati tudi zaupanje vladi v zvezi z upravljanjem epidemije. Stopnja zaupanja predstavlja absolutno razliko med seštevkom pozitivnih odgovorov (zelo ali bolj zaupam) ter seštevkom negativnih odgovorov (bolj ali sploh ne zaupam). Če je drugih več, je stopnja zaupanja negativna.

V začetku je bila ocenjena stopnja zaupanja v vlado na področju upravljanja epidemije sicer negativna (–27), a relativno visoka glede na dolgoletno povprečje zaupanja v vlado nasploh (–67). Občutneje je zaupanje padlo decembra, dno pa doseglo v začetku januarja, ko je bilo na ravni siceršnjega zaupanja v vlado kot institucijo. Od takrat se zaupanje vladi v zvezi z upravljanjem epidemije zvišuje, zadnji konec tedna je znašala –39.

V zadnjem Ogledalu Slovenije zaznali padec zaupanja v policijo in v institucijo predsednika republike, močno zraslo zaupanje v RTV Slovenija

Približno v istem času so z raziskavo Ogledalo Slovenije, katere izsledki bodo objavljeni prihodnji teden, zaupanje vladi izmerili tudi v širšem kontekstu zaupanja v institucije nasploh.

Sorodna novica Raziskava: Doživljanje epidemije precej bolj pesimistično kot pred letom dni

Tam je stopnja zaupanja vladi kot eni od institucij precej nižja, znaša namreč –57. Na tej ravni vztraja od decembra 2018, ko se je po daljšem obdobju še nižje stopnje zaupanja ta prvič povzpela nad –60. To pomeni, da javnost tej vladi pri upravljanju epidemije zaupa bolj kot v kontekstu vodenja vlade nasploh.

Med drugimi institucijami, ki so v neposredni pristojnosti vlade, pa so v zadnjem Ogledalu Slovenije zaznali padec zaupanja v policijo (stopnja zaupanja +14, novembra 2019 +26), medtem ko zaupanje v vojsko ostaja na približno enaki ravni (+21, novembra 2019 +19). Zaupanje v institucijo predsednika republike Slovenije se je v tem času prav tako občutneje znižalo in sicer s +4 na –18, močno pa je zrastlo zaupanje v RTV Slovenija, z –34 na –4, ter v Evropsko komisijo, iz –39 na –8. Občutneje je zaupanje v tem času zraslo tudi zdravstvu, šolstvu in trgovinam oz. trgovskim podjetjem.