Sovpada tudi s poklonom obeh predsednikov ob pomniku slovenskim bazoviškim junakom ter žrtvam komunističnega nasilja v fojbah. Klasična filologinja, izjemno predana delu za slovensko narodno skupnost z jasnim pogledom v preteklost in prihodnost, je izjemno pronicljiv sogovornik, ki se z bolečino sprašuje tudi o ranjenosti matičnega naroda, kar se odraža tako v uličnih pozivih k nasilju kot žaljenju Slovenske vojske in drugih institucij slovenske države.

Jazbarjeva najprej poudarja, da je 13. julij 2020 s simbolnim dejanjem obeh predsednikov Pahorja in Mattarelle prava pot drugačnih odnosov in stapljanja predsodkov med Slovenci in Italijani, ki so bili v dobi fašizma in pozneje komunizma sovražni, izboljšali pa so se šele po tem, ko je Slovenija postala demokratična. Narodni dom v Trstu in njegov dvojček v Gorici – Trgovski dom – predstavljata vrhunec slovenske moči v mestnih središčih na začetku 20. stoletja. Fašizem je hotel to izničiti. Drug pomnik, ki ločuje oba naroda, je Bazovica. Tam so 6. septembra 1930 ustrelili štiri primorske rodoljube, ki so za italijanski pravni sistem še vedno teroristi. Pri bazoviškem šohtu pa ja kraj bolečine za italijansko večino – ta kraj je italijanska stran izbrala kot kraj komunističnega nasilja nad njimi s pobitimi v fojbah. "Odnosi med obema narodoma imajo velikanska bremena krivic in nasilja," je povedala Jazbarjeva in dodala, da gre za izjemno globoko rano.

Erika Jazbar je ponosna Goričanka, živi v italijanskem okolju, poudarja pa, da so Slovenci mestu dali ime in bili od vedno avtohtoni. V preteklosti je bila kot Slovenka deležna tudi žaljivk, vendar je v nasprotju z mnogimi, ki so se umaknili, skupaj z družino ostala zvesta skupnosti. Imela je močne zglede, kot pravi, v slovenski šoli, cerkvi in drugih ustanovah. Zdaj je drugače, čeprav biti Slovenec v Italiji ne predstavlja prednosti. Dejstvo, da matična država, takratna Jugoslavija, ni pripadala krogu demokratičnih držav, je gotovo vplivalo na asimilacijo. Prav komunistični povojni pomori, povezani s fojbami, v času 40-dnevne zasedbe Trsta in Gorice so porazno vplivali na ugled slovenskega življa v zamejstvu in pospešili asimilacijo. To sicer ni bilo etnično čiščenje, kar govorijo Italijani, ampak je bilo ideološko čiščenje "nasprotnikov ljudstva", kjer so bili žrtve tudi Slovenci. Enako se je takrat dogajalo v matični domovini. Fojbe so prinesle globok razkol, ki so ga še poglobili naseljeni optanti iz Istre.
Dejstvo, da so simbolne akte predsednika Pahorja in Mattarelle 13. julija 2020 napadli krogi simpatizerjev komunizma v Sloveniji in fašizma v Italiji, je po mnenju gostje povezano s tem, da gre očitno za skupine, ki živijo na račun bolečin iz preteklosti. Predsednika Slovenije in Italije sta po njenem mnenju pokazala velik pogum, da sta to presegla.

Jazbarjeva se v nadaljevanju predstavi kot odlična poznavalka goriške zgodovine in stvarnosti, napisala je vodnik po slovenski Gorici ter uredila več del, med drugim koledar Goriške Mohorjeve družbe, slovenske založbe v zamejstvu, kjer zavzeto in prostovoljno deluje. Podobno tudi kot glavna pobudnica in nosilka srečanj pod Lipami v Centru Lojze Bratuž v Gorici, ki predstavlja enoten forum spoznavanja najzanimivejših osebnosti in tematik iz Slovenije in zamejstva.

Italija in italijanska politika se po krivici podcenjujeta.
Erika Jazbar se dotakne tudi aktualne epidemije novega koronavirusa, ki je v Evropi najprej zajela Italijo in gospodarsko srce Italije – Lombardijo. Pri tem oceni, da je slovenski odnos do Italijanov pogosto po krivici podcenjujoč. Poudari, da je bila Italija v težkem položaju, vendar so mediji in politika delovali v najhujši fazi precej enotno, tudi premier Conte je časovno neomejeno lahko razlagal bistvene odloke in ukrepe po javni televiziji RAI. Jazbarjeva se strinja z oceno številnih, tudi zunanjih opazovalcev, da se je slovenska vlada prav tako zelo dobro spopadla z epidemijo, zato težko razume, da sta se kot odgovor na to v družbi začela negativizem in sovraštvo tako na protestih kot tudi glede odnosa slovenskih medijev, ki so ustvarili skrajno negativno ozračje, pravi Jazbarjeva. Na voditeljevo pripombo, da je pri nas pač opozicija z delom medijev čas epidemije razumela kot priložnost za politični prevrat, je Jazbarjeva dodala, da se je podobno na začetku zgodilo tudi v Italiji: "Opozicija je v prvi fazi skušala odigrati svojo vlogo, ampak je bila deležna vsesplošnega linča vsaj v tej akutni fazi, ko je bilo najbolj delikatno – vsesplošnega linča tako s strani medijev, družbe, tako da se je zaustavila in počakala."

Jazbarjeva poudarja, da jo je ob robu protestov posebej zabolelo zmerjanje častne enote slovenske vojske, ki se je postrojila za odhod na državno proslavo, podobne občutke pa ima, ko se ponižujeta slovenska zastava in predsednik republike. S tega vidika ocenjuje, da je slovenski narod ranjen narod in 30 let tranzicije očitno ni bilo dovolj, da bi nekateri razumeli, da je rotacija oblasti nekaj normalnega. Protesti so legitimni, opozarja gostja, ne pa tudi promoviranje nasilja oz. uporaba besede SMRT: "Proteste imamo tudi v Italiji, za različne zadeve, a da bi zaželeli smrt predsedniku vlade, politikom ali komur koli – tega pač ni. Se bodo posmehovali, pozivali k odstopu, vse mogoče, a besede SMRT ni. Čudi me, ko smo tako obremenjeni s pojmom sovražnega govora, da ni jasno slovenski družbi, slovenskemu sodstvu, slovenskim medijem, da je to šolski primer sovražnega govora, ki lahko uniči družbene dinamike, ki so danes še kako potrebne." Gostja opozarja, da je pred nami bistven izziv: šok za naš gospodarski sistem, zato bi bila enotnost še kako nujna.

Ob koncu je Erika Jazbar opozorila na bojazen zaradi demografskega krča Slovenije, Italije in Evrope. Kot "latinska" Slovenka ostaja optimistka, ker je slovenski narod dokazal, da ima posebno moč, končno je uresničil sen generacij in vzpostavil svojo državo: "Zato moraš jasno vedeti, kdo si, kam ploveš. Kakšne so tvoje prioritete, kaj je zate pomembno in kam hočeš priti. Pot potem že dobiš."

Vse skupaj mora biti vpeto v jasne vrednote, ki pa so v današnjem času v ozadju, pove ob koncu gostja Intervjuja na Televiziji Slovenija, zamejska časnikarka Erika Jazbar.