Domači in tuji strokovnjaki so na primerih javnih in komercialnih televizij v članicah EU-ja in državah, ki naj bi se mu še pridružile, obravnavali njihove pravne ureditve, lastniške strukture, komercializacijo in vire financiranj.
Omenjena področja so namreč kritična za nemoteno in kakovostno podajanje televizijskih programskih vsebin, ki kljub uvajanju novih tehnologij med mediji ostajajo trdno na prvem mestu.
Vzhodni in zahodni Evropi je na področju javnih televizijskih servisov skupnega marsikaj: vpliv ali celo vmešavanje politike, vse bolj intenzivna komercializacija in kontinuirana razprava o pomenu javnih servisov. Tem dejavnikom se v tranzicijskih državah pridružuje tudi brisanje meje med komercialnimi in javnimi televizijskimi predstavami, nizka ozaveščenost o vlogi javnih TV-jev, zaradi izgube monopolnih položajev s prihodom komercialnih pa tudi upad njihove gledanosti.
Prevod poročila, ki je nastalo v okviru programa Eumap, ki ga izvaja Inštitut za odprto družbo, vsebuje podrobnejšo predstavitev stanja v Sloveniji. Po mnenju dr. Marka Milosavljeviča, ki je slovenski del poročila pripravil, potek dogodkov v Sloveniji kaže na nenehne težnje po nadzoru medijev s strani politike, ki poteka bodisi prek kadrovanja, zakonodaje bodisi prek relativno visokih lastniških deležev, ki jih imajo v medijih družbe v pretežni državni lasti.
Po osamosvojitvi so bile frekvence deljene brez pravega nadzora. Posledica tega se kaže v nadpovprečnem številu TV-postaj, ki na majhnem trgu le stežka preživijo, prav tako pa je posledično, po mnenju Milosavljeviča, vprašljiva kakovost njihove produkcije. Iste postaje naj bi se v prihodnosti spopadale s težavami pri procesu digitalizacije in zagotavljanju predpisanih kvot evropske produkcije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje