V razkolu, ki je zazeval med vlado Janeza Janše in Slovensko tiskovno agencijo, potem ko je vlada prekinila plačevanje javne službe STA, ne gre za sistemski problem poročanja edinemu družbeniku, kot to skuša prikazati vlada, temveč za brutalen poskus odstavitve direktorja agencije Bojana Veselinoviča – in to z neprimernim pritiskom na nadzorni svet STA-ja ter poskusom vnašanja konflikta med zaposlene in vodstvo agencije. In gre za sporočilo celotni medijski skupnosti, da premier Janša za medije ne pozna milosti.

Da si je aktualna vlada, zlasti stranka SDS, izbrala tradicionalne medije za svojo tarčo, je jasno nakazal Janša v svojem eseju Vojna z mediji maja lani, ko je tudi napovedal zmago v tej vojni, ki jo z mediji bije skozi celotno politično kariero. A na podlagi izkušenj iz prejšnjih vlad so v SDS-u spoznali, da vojne z mediji ni mogoče dobiti niti s prisilno spremembo uredniških politik, kar so poskušali v prvem mandatu v letih 2004–2008, niti z ustanavljanjem medijev po svoji podobi, kar spoznavajo od konca prvega mandata z neuspešno ustanovitvijo političnih tednikov Ekspres in Slovenski tednik tik pred volitvami, kakor tudi sedaj z ustanovitvijo medijskega konglomerata okrog Nove24. V SDS-u so tako spoznali, da je medije mogoče zlomiti le s finančnim izstradanjem v zanje vse bolj zahtevnem poslovnem okolju, ki ga dodatno zaostruje epidemija. V primeru STA-ja je to najlažje, ker je to navadna družba z omejeno odgovornostjo, brez ustrezne zaščite, in ker vlada v pomembni meri financira javno službo STA, del sredstev pa agencija pridobi na trgu.

Prav v povezavi z zadnjim je direktorju Veselinoviču težko očitati slabo delo, saj je agencija v desetih letih njegovega vodenja poleg odličnega opravljanja osnovnega poslanstva – zagotavljanja verodostojnih novic – razvila vrsto novih produktov, ki jih uspešno trži med svojimi naročniki: okrepila je fotoservis, ki ga zagotavlja tudi državnemu protokolu in večini ministrstev, vzpostavila je avdioservis za radijske postaje, zagotavlja videovsebine na odmevnejših dogodkih, kot so (med drugim) vladne novinarske konference, razvila je vrsto učinkovitih tehnoloških orodij za poročanje in drugih sodobnih inovativnih agencijskih storitev. In kar se z družbenega vidika zdi največji prispevek k demokratičnemu razvoju: z redno organizacijo strokovnih razprav s področij zdravstva, znanosti, gospodarstva in financ se je v medijskem okolju pozicionirala kot mnenjski forum, ki odpira družbeno relevantna in aktualna vprašanja.

Ker STA edina v slovenskem medijskem prostoru sistematično napoveduje dnevne dogodke in o njih dosledno poroča, tudi iz lokalnega okolja, je verodostojnost informacij najpomembnejše orožje delovanja agencije, katere novinarji so zaradi narave agencijskega dela zavezani k še strožjim profesionalnim standardom. Tukaj tiči tudi glavni razlog, zakaj je delo STA-ja cenjeno med medijskimi organizacijami in preostalimi naročniki – govorimo o mednarodni javnosti na domačih tleh, zlasti tujih diplomatih pri nas, pa tudi o domači državni administraciji, kar je na začetku tedna potrdil tudi gospodarski minister Počivalšek v pogovoru za Studio City.

Treba se je zavedati, da gre pri Janševem poskusu obvladovanja ali bolje rečeno demontaže STA-ja za napad na celotno medijsko skupnost. Ne le zato, ker agencija za svoje naročnike – v glavnem medijske organizacije – zagotavlja kakovosten in verodostojen servis. Kajti, ko bo padel STA, bodo mediji brez pomembnega vira informacij. Ampak tudi zato, ker ustrahovanje zaposlenih na STA-ju širi negotovost med preostale ustvarjalce medijskih vsebin. Govorance ministra Simonitija pred Svetom Evrope, da vlada ni posegala v uredniško politiko in pritiskala na medije, so zato odveč. Res ni treba vplivati na vsebinske odločitve uredništev, če ustvarjaš na medijskem prizorišču nelagodje in strah za eksistenco.

Bitka za STA torej ni nepomembna v Janševi vojni z mediji. Je tudi dobro domišljena in sprevržena. S tem ko se oblast brezbrižno poigrava z državnim podjetjem, katerega edini družbenik je vlada, zapravlja ugled Slovenije v EU-ju, kjer je spoštovanje avtonomije, neodvisnosti in svobode medijev visoko cenjena vrednota in civilizacijska pridobitev. Posebej zavržno pa je, da se uničuje podjetje, ki ne le dobro posluje, pač pa je tudi produkt slovenske osamosvojitve – ta vrednota pa, vemo, visoko kotira med aktualnimi oblastniki.

Poleg vsega vladajoča stranka ob podpori koalicijskih partnerjev z verbalnimi napadi na medije in finančnim izčrpavanjem STA-ja generira toksično vzdušje v družbi, kjer politični privrženci odkrito žalijo novinarje ter privoščljivo navijajo za propad STA-ja in še nekaterih medijev, ki se trudijo vztrajati pri svojem delu v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili in etičnimi standardi. To vodi v razkroj demokratičnih dosežkov družbe, zaradi česar se je naša država znašla na radarju evropske politične javnosti in mednarodnih novinarskih institucij. In to tik pred predsedovanjem Evropski uniji, kar bi lahko bila lepa priložnost za prikaz naše države ob njeni 30-letnici v najboljši luči, a se zdi, da bo prav "osamosvojiteljem" pri tem spodletelo.