Predlog za razrešitev podpredsednice DZ-ja Nataše Sukič, poslanke Levice, so poslanci največje opozicijske stranke SDS podali po tem, ko so jo pozvali k opravičilu zaradi njenih navedb, da je pokojninska reforma iz časa druge Janševe vlade znižala delež za odmero pokojnine, a tega ni storila. V SDS-u so ji očitali, da je v svojih izjavah oškodovanje slovenskih upokojencev pripisala napačni vladi in da je tako zavestno širila laži.

Predlagatelji, poslanci SDS-a, bi morali za razrešitev Nataše Sukič na tajnem glasovanju zbrati 46 glasov. A podpore razrešitvi, kot je izhajalo iz predstavitev stališč poslanskih skupin, ni bilo pričakovati. Se je pa v parlamentu vnela razprava z obtoževanji, kdo je bolj poslabšal položaj upokojencev.

Laži in manipulacije so bile po mnenju poslancev SDS-a izrečene "z namenom pasiviziranja volilnega telesa pri zbiranju podpisov za naknadni zakonodajni referendum glede privilegiranih pokojnin posameznikom". Služile pa bi tudi "kot manipulacija v podporo pokojninski reformi" vlade Roberta Goloba. Zaradi laži in manipulacij bi se po njihovem mnenju morala opravičiti upokojencem. Predlog za njeno razrešitev z mesta podpredsednice DZ-ja pa da so vložili "za zaščito in ohranitev vsaj minimalne integritete DZ-ja".

Nataša Sukič je sicer pretekli teden priznala, da je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil sprejet decembra 2012, ustavil padanje pokojnin. A je po njenih besedah Janša kot tedanji premier tudi imel vse možnosti "narediti takšno reformo, da bi določila dostojno odmero pokojnin, ne pa, da jo je zamrznil".

Sorodna novica SDS zahteva opravičilo Goloba in Sukič zaradi njunih "manipulacij in laži". Oba ostajata kritična.

"Upokojencem bi se moral opravičiti Janša"

Podobno je ponovila tudi danes (torek), ko je dejala, da je širjenja laži "obtožena od najbolj resnicoljubne stranke v celotni parlamentarni zgodovini Slovenije". Njihov vodja pa skupaj s Pavlom Ruparjem na ulicah "na svojih mitingih resnice" skandira za višje pokojnine upokojencem, čeprav je ravno Janša tisti, "ki je v preteklosti ustvarjal revščino med njimi". "Pokojnine, odmerjene po Janševem zamrznjenem odstotku, so bile nizke in v tem je srž moje trditve," je dejala.

Interpelirana je zato, ker ljudem ni razložila "SDS-ovskega valorizacijskega hokus pokusa", Janševa vlada pa da je pokojnine nato še "zazujfala". Janšo je obtožila tudi "klečeplazenja pred diktatom iz Bruslja", ki bi pomenil dodatne reze v pokojninsko blagajno. Zato bi se po njenem mnenju moral upokojencem in državljanom opravičiti Janša.

Poslanci NSi-ja so napovedali, da bodo razrešitev podprli, saj da je Natašo Sukič na laž postavil Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije (Zpiz), ki je po besedah vodje poslanske skupine NSi-ja Janeza Ciglerja Kralja "najbolj pristojna institucija za interpretacijo pokojninskih zakonov". "Če smo nosilci javnih funkcij, moramo prevzeti tudi odgovornost," meni.

Da bodo glasovali proti, so napovedali v koalicijskih Svobodi, SD-ju in Levici.

V Svobodi po besedah namestnika vodje poslanske skupine Svoboda Lenarta Žavbija menijo, da gre pri predlogu šele za "prvo parlamentarno etapo", ko poskuša SDS uveljaviti maksimo: "Če se dejstva ne skladajo z našo predstavo, toliko slabše za dejstva". Poslabšanje položaja upokojencev v času druge Janševe vlade pa "dokazujejo njihove plačilne liste". SDS-u je očital osebno maščevanje Sukič, ker je v času "vašega političnega shoda pred parlamentom opozorila na dejstva".

V SD-ju menijo, da se je s tem predlogom za razrešitev "s prepirom odprla" predvolilna kampanja. Medsebojna obtoževanja so po njihovem mnenju nesmiselna, saj ne koristijo nikomur, še najmanj pa upokojencem. Po mnenju vodje poslanske skupine SD-ja Janija Prednika je pri sprejemanju nove pokojninske reforme potrebna politična zrelost, da bodo z njo sočasno zagotovili dostojne pokojnine in vzdržnost pokojninskega sistema.

V Levici so poslansko kolegico Natašo Sukič podprli, saj da je kot podpredsednica DZ-ja dolžna opozarjati na manipulacije. Njena izjava pa je bila reakcija na laži in manipulacije SDS-a glede zakona o dodatkih pokojninam za posebne umetniške dosežke, "ki obstaja že od leta 1974, oni pa trdijo, da zdaj ta vlada uvaja nekaj novega". Zaradi tega v SDS-u zbirajo tudi podpise za naknadni zakonodajni referendum. Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec jim je očital "izkoriščanje stiske revnih upokojencev za nabiranje poceni političnih točk".

DZ sprejel novelo zakona o financiranju občin

DZ je s 54 glasovi za in 23 proti sprejel novelo zakona o financiranju občin. Spremembe so vezane na zadolževanje občin in sofinanciranje obveznosti občin z romskimi naselji. Pri določanju povprečnine se bo upoštevala povprečna medletna rast stroškov, uzakonjajo se tudi sredstva za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin.

Novelo so podprli poslanci koalicijskih Svobode, SD-ja in Levice. Zanjo so glasovali še Jožef Horvat (NSi), nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek in poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza. Proti so bili v opozicijskem SDS-u, medtem ko so bili preostali poslanci NSi-ja vzdržani. Prav tako so bili vzdržani Eva Irgl in Anže Logar iz poslanske skupine nepovezanih poslancev ter poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath.

Minister za javno upravo Franc Props je poudaril, da je novela plod dolgotrajnih konstruktivnih pogajanj z reprezentativnimi združenji občin, ki so trajala dobro leto, pri čemer so ga v dveh od treh združenj, ki skupaj predstavljata veliko večino občin, podprli.

Po njegovih besedah novela prinaša sedem ključnih rešitev, med drugim nov način izračuna povprečnine in trajno rešitev glede dodatnih sredstev za zmanjševanje objektivnih razlik v prihodkih občin. Med ključnimi rešitvami je navedel še možnost izdaje občinskih obveznic in zadolževanje v tujini pri mednarodnih razvojnih bankah, povečanje mogočega obsega zadolževanja z desetih na 15 odstotkov in uvedbo sanacijskega postopka za trajno nelikvidne ali prezadolžene občine.

Prav tako novela posodablja kazalnike razvitosti občin. Zmanjšuje administriranje pri postopkih, ki se izvajajo v procesu, povezanem s sofinanciranjem skupnih občinskih uprav. Pri sofinanciranju občin z romskimi naselji pa se z njo določa namenska poraba sredstev in merila za njihovo razdelitev, s čimer se je sledilo tako priporočilom varuha človekovih pravic kot matičnega parlamentarnega odbora, je še nanizal Props.

V koaliciji so ocenili, da uvaja številne pomembne spremembe. Kot je dejala Tamara Kozlovič (Svoboda), novela naslavlja ključne izzive, s katerimi se občine srečujejo že vrsto let in na to opozarjajo pristojna ministrstva in vlado. Po njenih besedah novela postavlja temelje za pravičnejše financiranje, da bodo tiste občine, ki imajo več stroškov, iz naslova dodatnih sredstev pridobile več sredstev, ker nudijo tudi več javnih storitev in imajo predvsem s kritjem stroškov dela javnih služb več stroškov kot druge, ki imajo morda manj javnih zavodov.

Kritični do novele so bili zlasti v opozicijskem SDS-u. Po besedah Andreja Poglajena so predvidene rešitve škodljive za občine, pri čemer je med drugim poudaril razširjene možnosti za zadolževanje, saj, kot je pojasnil, zadolževanje ne vodi k trajnemu razvoju občin. "Največ pridobijo mestne občine in veliko izgubijo majhne podeželske občine," pa je ocenil Andrej Kosi.

V SDS-u so tako znova z dopolnilom predlagali, da bi sredstva za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin, dvignili z 1,5 odstotka na 2,5 odstotka vplačane dohodnine. Dodatna sredstva pa bi po njihovem predlogu prejele vse občine z izkazanim nesorazmerjem v financiranju stroškov izvajanja zakonskih nalog. A dopolnilo ni bilo izglasovano.

Prav tako ni bilo zadostne podpore za predlog dopolnila SDS-a, s katerim bi črtali določbo, s katero se spreminja sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji. Omenjenim rešitvam so na seji namenili kar nekaj razprave.

Nasprotovali so jim namreč tudi v NSi-ju. Kot je dejala Vida Čadonič Špelič, novela prinaša nekaj dobrih rešitev za občine, na primer možnost zadolževanja za infrastrukturne projekte neposredno pri mednarodnih razvojih bankah, a je ravno zaradi sprememb pri sofinanciranju obveznosti občin z romskimi naselji ne morejo podpreti.

Po njenih besedah je namreč v tem trenutku več neznank kot odgovorov. Med drugim pogrešajo obrazložitev, ali bodo vse občine, ki so zdaj upravičene do teh sredstev, do njih upravičene tudi po novem zakonu, saj bo sklep o tem vlada šele sprejela. Prav tako glede na predlagano formulo ni jasno, koliko sredstev bo dobila katera občina. Čadonič Špelič je ocenila še, da se občinam nalaga novo administrativno breme poročanja. "O porabi sredstev bo odločal neki uradnik sredi Ljubljane, ki nikoli ni videl romskega naselja," je dodala.

Tudi v koalicijskem SD-ju po besedah Bojane Muršič menijo, da mora "pristojni resor prisluhniti tudi pozivom in opozorilom občin, da pravila za dodeljevanje po novem namenskih sredstev za sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji ne smejo biti rigorozna in popolnoma nefleksibilna". Kot je dejala, imajo romske skupnosti v določenih lokalnih okoljih specifične potrebe. Za presojo o tem, kako najbolje obravnavati te potrebe, pa je najbolje kvalificirana prav lokalna skupnost ter pristojne občinske službe. O njih odločati na ministrstvu prek centraliziranega in dislociranega postopka pa zagotovo ni najoptimalnejši pristop.

Nasprotno je Nataša Sukič (Levica) poudarila, da dodatna sredstva te občine pridobijo za to, ker v njih živijo Romi. Z obveznostjo občin, da o njihovi porabi poročajo uradu za narodnosti, se "bomo izognili nepravilnostim, ki smo jim bili v preteklosti večkrat priča", občine pa bodo morale ta sredstva trošiti namensko "za izboljšanje infrastrukture in življenjskih pogojev Romov, ne kar vse povprek za razna krožišča, klopce v parkih in podobno". Tudi po besedah Kozlovič se povečuje transparentnost porabe teh sredstev, merila za njihovo dodeljevanje pa so bistveno pravičnejši.

Sprejeli novelo zakona o osebni izkaznici

Poslanci so na seji glasovali tudi o noveli zakona o osebni izkaznici. Za je glasovalo 76 poslancev koalicije, pa tudi skoraj vsi poslanci SDS-a in nepovezani poslanci, NSi in manjšinska poslanca pa so se glasovanja vzdržali. Novela zakona med drugim širi uporabnost osebne izkaznice in razbremenjuje upravne enote.

Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle je v imenu predlagatelja novele poudarila, da bodo lahko tudi otroci do dopolnjenega 12. leta osebne izkaznice uporabljali kot kartico zdravstvenega zavarovanja. Predlog po njenih besedah vpeljuje tudi pomembne ukrepe za preprečitev predložitve lažne fotografije.

Novela tudi poenostavlja delo upravnih enot, denimo pri vročitvi osebne izkaznice in uveljavljanju njene morebitne reklamacije. Prav tako uvaja avtomatizirano obveščanje državljanov o datumu izdelave dokumenta. Tako v koaliciji kot opoziciji so se v predstavitvah stališč poslanskih skupin strinjali, da predlog novele prinaša številne potrebne prilagoditve.

Poslanka Levice Nataša Sukič je sicer pristojno ministrstvo pozvala, naj spremeni grafično podobo osebne izkaznice tako, da bodo tudi napisi v jezikih narodnih manjšin enako veliki kot napisi v slovenščini. Na to je opozoril tudi poslanec narodnih manjšin Felice Ziza, ki meni, da je neenaka velikost napisov v jezikih neustavna. Državna sekretarka Tina Heferle je na to odvrnila, da so manjši napisi na osebnih izkaznicah v jezikih manjših tehnična rešitev, ki jo je sprejela prejšnja vlada. Meni, da s tem zadostujejo pogoju navajanja jezika manjšin.

Obravnava deklaracije o usmeritvah za delovanje v EU-ju preložena

DZ bi moral začeti tudi obravnavo predloga deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU-ja med januarjem 2025 in junijem 2026, a jo je na predlog vlade preložil na eno od prihodnjih sej.

V zadnjih dneh smo namreč priča odmevnim dogodkom, ki v že tako hitro spreminjajoče se geopolitične razmere v svetu vnašajo dodatno mero negotovosti. Na mizi ni le vprašanje zagotavljanja trajnega in pravičnega miru v Ukrajini, temveč tudi vprašanje trajne varnosti Evrope, je v obrazložitvi predloga za preložitev obravnave deklaracije v ponedeljek zapisala vlada. Kot je še dodala, je preložitev predlagala zaradi priprav na četrtkovo izredno zasedanje Evropskega sveta in neodložljivih obveznosti predsednika vlade Roberta Goloba.

Predlog je DZ na glasovanju podprl z 51 glasovi proti 11. Preložitvi je v imenu poslanske skupine NSi-ja nasprotoval Janez Cigler Kralj, ki je dejal, da bi morali prav zaradi dogodkov in spreminjajočih se geopolitičnih razmer v svetu deklaracijo obravnavati. Argumentacija vlade za preložitev obravnave je po njegovih besedah neresna in kaže na to, da premier Golob, vlada in zunanje ministrstvo nimajo koncepta v razmerah, ki vnašajo dodatno mero negotovosti.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar je ocenil, da je prav, da se obravnava preloži, a opozoril, da je potreben tudi naslednji korak. Deklaracija, ki jo je pripravilo zunanje ministrstvo, namreč ne odgovarja na izzive ob spremenjenih geopolitičnih razmerah. Predlagal je, da zunanje ministrstvo revidira dokument, se jasno opredeli do spremenjenih partnerskih odnosov z ZDA, zavzame jasno stališče glede poglobljenega sodelovanja z EU-jem ter jasno zapiše, da skupna zunanja varnostna politika brez integracije na vojaškem področju v spremenjenih geopolitičnih razmerah ne more več funkcionirati.