"Ali imamo izredne razmere v državi? Ne. Ali jih imate v gibanju Svoboda? Da. A to še ne pomeni, da lahko za talce vzamete druge poslance oz. DZ," je v obrazložitvi zahteve o odločanju DZ-ja o vrsti postopka obravnave predlogov novel v imenu predlagateljev na današnji plenarni seji dejal poslanec SDS-a Andrej Kosi.

Kot je spomnil, so v SDS-u ves čas nasprotovali, da se ti trije predlogi novel obravnavajo po nujnem postopku, ker pri nobenem ne gre za interese varnosti, obrambe države, za odpravo posledic naravnih nesreč ali za preprečevanje težko popravljivih posledic za delovanje države.

Po njegovih besedah vlada s predlaganimi novelami vabi tujce v Slovenijo, ruši gospodarstvo in implementira evropske direktive, v predlogih pa da so "podtaknjenci".

Kosi je poudaril še, da je bila seja DZ-ja sklicana "na horuk" in da so se v koaliciji zbrali kot "glasovalni stroj". "V SDS-u vam sporočamo, da nismo na poziv in da ostro nasprotujemo vaši zlorabi moči, poslovnika in nujnega postopka," je sklenil poslanec največje opozicijske stranke.

Razprave in obrazložitev glasov ni bilo, saj jih poslovnik DZ-ja za take primere ne predvideva.

Kolegij predsednice DZ-ja je že v ponedeljek sklenil, da bo DZ predloge vseh treh novel obravnaval po nujnem postopku, čemur so v opoziciji nasprotovali.

Vsebinsko bi jih morali obravnavati odbori za notranje zadeve, za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter za finance, a so bile vse tri seje prekinjene, saj so poslanci SDS-a vložili pisne zahteve, da mora glede obravnave po nujnem postopku najprej odločiti DZ, ki je obravnavo predlogov po nujnem postopku potrdil.

Sledili sta seji odborov za notranje zadeve, za delo in za finance. Kdaj se bodo sestali člani odbora za finance, še ni znano.

Podpora odbora za delo

Odbor DZ za delo je prepričljivo podprl predlog novele zakona o delovnih razmerjih, ki med drugim prinaša oskrbovalski dopust ter večjo zaščito sindikalnih zaupnikov in žrtev družinskega nasilja.

Minister za delo Luka Mesec je uvodoma pojasnil, da predlagane rešitve, ki so plod enoletnih pogajanj socialnih partnerjev, pomenijo posodobitev zakona o delovnih razmerjih, "da bo primeren za stoletje, v katerem živimo".

Med glavnimi ukrepi je izpostavil določbe, pripravljene na podlagi dveh evropskih direktiv, ki delavcem prinašajo pravico do petih dni neplačanega dopusta za nego družinskega člana in da od delodajalca zahtevajo varnejšo obliko zaposlitve.

Omenil je še druge spremembe v korist delavcev, in sicer pravno varstvo pri pisnem opozorilu pred odpovedjo, višje zneske za agencijske delavce na čakanju, pravico do odklopa ter subsidiarno odgovornost v gradbeništvu za zagotovitev poplačila delavcev pri podizvajalcih, kar da je bilo usklajeno z delodajalci. V gospodarstvu pa nasprotujejo ukrepom za zaščito sindikalnih zaupnikov in žrtev nasilja v družini.

Mesec je zatrdil, da so si na ministrstvu želeli kompromis, tudi zato je iz predloga izpadlo več rešitev, denimo obvezna božičnica, dodatek za sobotno delo, možnost 30-urnega delovnega tedna, obvezen 48-urni počitek enkrat mesečno in drugi.

Andreja Kurent iz zakonodajno-pravne službe DZ je opozorila, da tako kratek čas, ki jim je bil na razpolago za pripravo pisnega mnenja, "absolutno ne ustreza razumnemu času, potrebnemu za ustrezno strokovno proučitev". Predlog so namreč dobili v pregled šele v petek ob 12. uri. Predlog so sicer preučili z več vidikov, tudi z vidika skladnosti z ustavo, pri čemer se je izkazalo, da bi lahko kršil načelo enakosti ter varstvo osebnih podatkov.

Nezadovoljni delodajalci

Na sejo so bili vabljeni številni gostje, s svojimi mnenji pa se je oglasilo več predstavnikov socialnih partnerjev in nevladnih organizacij.

Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je ponovil, da so bili delodajalci konstruktivni, da so poleg na določbe direktiv pristali še na 13 členov in tudi na dve oz. tri zaveze iz koalicijske pogodbe. Kaplja čez rob je bila po njegovih besedah dodatna zaščita sindikalnih zaupnikov. Zaščiti žrtev družinskega nasilja medtem ne nasprotujejo, so pa proti načinu, kako je prišla v predlog, namreč po prekinitvi pogajanj. Gorenšček je obžaloval še, da niso uspeli z nobenim predlogom, tudi takim ne, kot je možnost izplačila regresa v drugi polovici leta. "Blokirani smo bili na celi črti," je podčrtal.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je medtem pojasnila, da so imeli že od začetka pogajanj občutek, da se delodajalci o spremembah ne želijo pogovarjati.

Vesela je, da je Slovenija del EU, sicer da ne bi dorekli niti določb evropskih direktiv. Opozorila je, da je bil zakon o delovnih razmerjih kot mala delavska ustava sprejet za zaščito delavcev, ki so glede na delodajalca vedno v podrejenem položaju, in da njegove spremembe vedno pomenijo napredek za zaposlene. Spremembe ne bi bile potrebne, če ne bi bilo zlorab, denimo odpuščanj sindikalnih zaupnikov zaradi organiziranja sindikatov, je še navedla.

Do delodajalcev je bila kritična tudi članica programskega odbora Inštituta 8. marec Petra Meterc. Povprašala jih je, ali jih zaščita žrtev nasilja v družini zanima samo simbolično, ne pa tudi na papirju oz. ali je dobiček več vreden kot ogroženo življenje.

Rdeča nit razprave poslancev v nadaljevanju je bilo obžalovanje, da se socialni partnerji niso sposobni uskladiti in da je socialni dialog tako nazadoval. Veliko jih je zato vse vse tri strani pozvalo k pogovorom.

Iz opozicijskih vrst se je sicer oglasil le Aleksander Reberšek (NSi), ki je ocenil, da so rešitve, vpeljane na podlagi koalicijske pogodbe, slabe, da dodatno obremenjujejo gospodarstvo in da tujci zato, ker je zakonodaja "vsako leto slabša", ne želijo vlagati v Sloveniji. "Zakon je uperjen proti delodajalcem, kratko pa bodo potegnili zaposleni, ker ne bo več služb, sploh ne dobrih," je sklenil.

Delavske pravice so za Rebrška birokratske ovire, se je odzval Matej Tašner Vatovec (Levica). Ob tem se je obregnil ob sicer za zdaj neuspešne predloge delodajalcev, kot so odprava plačanega odmora za malico in plačanega časa za priprave na delo, umik omejitev za odpuščanje starejših od 55 let ter ukinitev dodatkov oz. njihovo vključitev v osnovno plačo.

Soniboj Knežak (SD) bi si želel še bolj pogumnih rešitev, denimo, da bi lahko žrtve družinskega nasilja enostavneje prišle do koriščenja posebnega petdnevnega dopusta, Darko Krajnc (Svoboda) pa, da se v zakon niso prebile rešitve, kot je izenačitev rejniških družin z ostalimi.

Odbor je sprejel več redakcijskih dopolnil koalicije, NSi pa s svojimi predlogi amandmajev ni uspela.

Zelena luč za predlog novele zakona o tujcih

Odbor DZ za notranje zadeve pa je soglasno podprl predlog novele zakona o tujcih, ki kot pogoj za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje nadomešča pogoj znanja jezika na ravni A1 s t. i. preživetveno ravnjo. Člani odbora so sprejeli tudi koalicijsko dopolnilo, ki rok za pridobitev pravice združevanja z družino krajša na obdobje enega leta.

Državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle je uvodoma pojasnila, da je namen novele zakona o tujcih, da za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine za družinske člane uveljavi t. i. preživetveno raven znanja slovenskega jezika in da določi vmesno obdobje, da ministrstvo za izobraževanje ta program pripravi. Širi se tudi nabor potencialnih izvajalcev oz. izobraževalnih ustanov, ki izvajajo ali javno veljavne ali neformalne izobraževalne programe za odrasle za učenje slovenskega jezika, je dodala.

Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ostaja v veljavi pogoj znanja slovenskega jezika na ravni A2, je dodala Heferle.

Preživetvena raven jezika sicer ni certificirana in zato ni primerljiva z ravnmi, ki jih določa skupni evropski jezikovni okvir, je nadaljevala državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Jasna Rojc. Prepričana je, da bo s takšno ravnijo znanja jezika tujcem zagotovljena sposobnost preživetja in razumevanja okolice.

Glede širjenja nabora izvajalcev je Rojc povedala, da to širijo predvsem na tiste ustanove in osebe, ki so že registrirane za izobraževanje odraslih.

Praktična izvedba teh tečajev spada v pristojnost urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov. Njegova direktorica Katarina Štrukelj je navedla, da bodo pripravili razpis z odprtim postopkom, na katerem bodo izbrali izvajalce teh programov. Tujci bodo na uradu opravili tudi preizkus znanja in dobili potrdilo, s katerim bodo znanje jezika dokazovali na upravni enoti.

Na predlog novele je predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ-ja Mira Palhantinger med drugim podala kritiko, da premalo jasno definira pojem preživetvene ravni znanja jezika. V službi menijo, da bi bilo to ureditev smiselno vsebinsko vezati na opise jezikovnih ravni, kot jih določa skupni evropski jezikovni okvir.

Predstavnik DS-ja Rajko Fajt je poročal, da komisija DS-ja za državno ureditev predloga novele ni podprla. Med drugim so imeli pomisleke glede pojma preživetvena raven in glede mnenja notranjega ministrstva, da bo s tem novim pojmom imelo na razpolago več izvajalcev, kot v primeru, da bi jih iskala za učenje jezika na ravni A1.

Zakon bi moral zahtevano znanje slovenskega jezika zviševati, in ne zniževati, pa je prepričana poslanka NSi-ja Iva Dimic. Strinjala se je s kritikami glede uvajanja novega pojma preživetvene ravni znanja jezika in spomnila, da se je pred pol leta govorilo o tem, da se bodo našle kapacitete za izobraževanje, ko teh ni bilo, pa notranje ministrstvo niža zahtevano stopnjo znanja jezika.

Poslanka Svobode Tereza Novak nasprotno meni, da zakonski predlog ne znižuje ravni znanja slovenščine, temveč uvaja to, da imajo ljudje sploh dostop do izobraževanja.

Do tujcev je treba imeti nek človeški pristop, je dejala poslanka Levice Nataša Sukić. Strahove o tem, da se ti ljudje ne bi želeli naučiti jezika in poučiti o kulturi, je ocenila kot neutemeljene.

Heferle se ni strinjala s kritikami, da pojem preživetvene ravni znanja jezika ni dovolj opredeljen, saj ga opredeljuje sam predlog novele. Rojčeva pa je dodala, da ozkega grla dejansko ne predstavljajo izvajalci jezikovnih programov, temveč sam certifikacijski sistem oz. način preverjanje znanja. Pisni del obsega bralno razumevanje, poznavanje jezika, slušno razumevanje, pisno sporočanje, temu pa sledi še tridelni ustni del. "To je večurni izpit in ga na naš sistem enostavno ne požre," je ponazorila.

Poslanci so z osmimi glasovi za in nobenim proti najprej sprejeli koalicijsko dopolnilo, po katerem se rok za združitev z družino za tujca z dovoljenjem za začasno prebivanje krajša iz dveh na eno leto. Predlog novele so prav tako soglasno podprli z osmimi glasovi za in nobenim proti. Predlog novele bo DZ po nujnem postopku obravnaval na izredni seji v četrtek.

Kaj prinašajo zakonske novele?

Predlog novele zakona o tujcih uvaja spremembe pri pogoju znanja slovenskega jezika v postopkih podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine za družinske člane državljanov tretjih držav. Pogoj znanja jezika na vstopni ravni A1 se po predlogu nadomešča z znanjem na t. i. preživetveni ravni, ki omogoča temeljno sporazumevanje v slovenskem jeziku. Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ostaja pogoj opravljeni izpit na ravni A2.

Predlog novele zakona o delovnih razmerij na podlagi dveh evropskih direktiv delavcem prinaša pravico do petih dni neplačanega dopusta za oskrbo oz. nego družinskega člana ter pravico, da od delodajalca zahtevajo predvidljivejšo in varnejšo obliko zaposlitve. Med rešitvami sta tudi zaščita sindikalnih zaupnikov, tako da bi se jim morebitno zadržanje odpovedi zaposlitve podaljšalo do odločitve v sporu na prvi stopnji, ter zaščita žrtev nasilja v družini, med drugim s pravico do petdnevnega plačanega dopusta za urejanje zadev na centru za socialno delo, na sodiščih ipd. Predlogu ostro nasprotujejo delodajalci.

Predlog novele zakona o DDV-ju pa prenaša v slovenski pravni red evropsko direktivo, ki uvaja nekatere zahteve za ponudnike plačilnih storitev.