Že v razpravi so podporo zakonu napovedale vse poslanske skupine razen Levice in SNS-a. Kot je v uvodu dejal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Maver, se je v zadnjem času zaskrbljenost ljudi kljub ukrepanju ministrstva oz. agencije za okolje s posebnimi odločbami za odstrel osmih medvedov in dveh volkov stopnjevala, kar da je privedlo do interventnega zakona. Njegov namen je, da se ob povečanju srečanj zveri z ljudmi in škod, ki so se v primerjavi z enakim obdobjem lani podvojile, čim prej začne uravnavati populaciji medveda in volka. Obe populaciji sta namreč v ugodnem varstvenem stanju. Predvideno je, da se odstrel prednostno izvrši v okolici naselij in tam, kjer je pogostost škod velika.
Maver je ob tem še ocenil, da so na področju preventivnih ukrepov izčrpane vse možnosti, saj da lastniki rejnih živali ravnajo kot dobri gospodarji. Med prebivalci območij z veliko gostoto zveri je občutek varnosti omajan, kar dokazujejo tudi klici na interventno številko 113 in protesti.
SMC: Nezaželena, a edina opcija
Podporo predlogu zakona je napovedala večina poslanskih skupin, splošna ocena je, da je populacija prevelika, da se je obnašanje medveda in volka spremenilo, zveri so začele prihajati v bližine naselij. Kot je opozorila poslanka LMŠ-ja Andreja Zabret, so se zveri prenamnožile, treba je poiskati pravo ravnovesje, predvsem si želijo harmoničnega sobivanja med ljudmi in zvermi. Kot je dodala, trenutno druge možnosti kot interventni odstrel ni.
Da je treba uravnavanje populacije medveda in volka začeti čim prej, je opozoril tudi poslanec SD-ja Predrag Baković in ocenil, da nas bo pravilno uravnavanje populacije zveri in različne alternativne preventivne rešitve pripeljale do sobivanja in varnosti vseh državljanov.
Uravnavanja tako velike populacije zveri, kot smo ji priča, po besedah poslanca SMC-ja Gregorja Židana ne moremo doseči s preventivnimi ukrepi. Škodni primeri premoženja so se letos podvojili, ne glede na morebitne pomisleke o zakonu, pa menijo, da je trenutno bistveno preprečiti nevarnost škod in morebitnih napadov. Čeprav je odstrel nezaželen, je trenutno edina opcija.
Tudi NSi in SDS naklonjena predlogu
Po besedah poslanke NSi-ja Ive Dimic, se nemočni in ogroženi počutijo predvsem prebivalci Blok, idrijskega, cerkljanskega in ilirskobistriškega območja, kjer napade na rejne živali praktično zaznavajo vsak dan. Zaradi opozoril lovske zveze in kmetijsko-gozdarske zbornice, da so rešitve prezapletene in globe previsoke, so pripravili nekaj dopolnil, med drugim bi predvidene globe črtali. Pozvala je tudi k podpori dopolnil, da se bo zakon lahko v praksi izvrševal.
Te, pa tudi sam predlog zakona, bodo po napovedih Žana Mahniča podprli v SDS-u. Kot je poudaril, so predvidene kazni previsoke, predvideva pa jih tudi že zakon o lovstvu. Ne moremo sankcionirati tistih, ki bodo izvršili odstrel. Kot je še ocenil, je trenutno odstrel edina možnost, da se ohrani ravnovesje v naravi, zadeve so namreč zdaj akutne.
Po besedah poslanca SAB-a Marka Bandellija se z interventnim zakonom rešuje akutno stanje. Po njegovem mnenju je ravnovesje sobivanja zveri in ljudi porušeno, zato je treba pravočasno ukrepati. Lovci imajo pri izvajanju odstrela ključno vlogo, ti pa opozarjajo, da je na terenu težko določiti prednostno območje odstrela, ker je prisoten človeški dejavnik, se lahko vedno zgodi napaka, zato se mu zdi prav, da bi se pogoje, kot jih določa predlog, omililo.
Da je predlog interventnega zakona gasilska akcija, ne predstavlja pa dolgoročne rešitve, je opozoril poslanec DeSUS-a Jurij Lep, ki si želi sistemske rešitve na tem področju. Kot je dejal, je vsem jasno, da zver ni kriva, ker želi preživeti in rejne živali pobija za hrano. Želel bi si drugačne, bolj humane rešitve od odstrela, a v tem trenutku druge možnosti ni.
SNS in Levica proti odstrelu
Medtem predloga zakona ne bodo podprli v SNS-u in Levici. V SNS-u bi problematiko po pojasnilih Dušana Šiška reševali z vzpostavitvijo mrhovišč. Ta so po njegovem mnenju najboljša preventiva za držanje zveri stran od ljudi. Za vse zveri, ki jih stroka ocenjuje kot presežne, bi morali po njegovem mnenju čim več iztržiti, prodati tistim državam ali živalskim vrtovom, ki bi jih sprejeli, odstrel pa bi lahko prodali bogatim tujcem, ki bi za to plačati, tako pridobljen denar pa bi lahko država uporabila za preventivne ukrepe za zaščito.
Tudi v Levici zagovarjajo preventivne ukrepe, ti so po navedbah Luke Mesca učinkoviti. Do zdaj pri nas tudi še ni bilo napada volka na človeka, letno pa sicer zaznamo dva konflikta medveda s človekom. Ob tem je poudaril, da se je treba vprašati, katere gozdne živali so res nevarne človeku; po njegovem mnenju je to klop, ki vsako leto pri nas okuži čedalje več ljudi.
Sodno zadržanje odloka
Vlada sicer poseg v populacijo omenjenih zveri vsako leto določi z odlokom, a se ta po sodnem zadržanju ne izvaja. Po predlogu bi se od 200 medvedov, predvidenih za odvzem, 175 odstrelilo, kar bi lovci lahko storili do konca aprila 2020, 25 pa so predvidene izgube zaradi drugih vzrokov. Medtem bi lovci 11 volkov lahko odstrelili v času od uveljavitve zakona do konca januarja 2020 ter nato še v septembru 2020.
Studio ob 17h na to temo:
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje