Od ministrstva za pravosodje pa za zaščito žrtev pričakujejo pripravo sprememb kazenskega zakonika, vključno z modelom "ja pomeni ja".

Nujno sejo odbora DZ-ja za izobraževanje, znanost, šport in mladino so po zadnjih odmevnih prijavah spolnega nadlegovanja zahtevali poslanci SDS-a, NSi-ja in SMC-ja. Vsi člani odbora so tovrstno ravnanje v en glas obsodili.

Poslanka SDS-a Mojca Škrinjar je na današnji seji takšna ravnanja označila za nedopustna in zavržna, zato pričakujejo konkretna dejanja pristojnih za preprečevanje nadaljnjih zlorab in sankcioniranje povzročiteljev.

Po besedah poslanca SMC-ja Branislava Rajića pa današnja seja ni namenjena zgražanju nad znanimi primeri, ampak temu, da poskušajo najti boljše poti reševanja takšnih nedopustnih situacij. Spomnil je na raziskavo na filozofski fakulteti, v kateri je 38 odstotkov anketiranih izjavilo, da so doživeli spolno nadlegovanje, a ga niso prijavili. Predsednica odbora Iva Dimic (NSi) pa je izrazila željo, da bi tudi današnja razprava "komu dala pogum, da spregovori". Žrtve namreč niso zaščitene, saj visokošolski zavodi nimajo jasnih protokolov za takšne primere.

Sorodna novica Spolno nadlegovanje: tudi slovenska igralka razkrila svojo zgodbo

Obsodbi spolnega nasilja so se pridružili tudi opozicijski poslanci, ki so prav tako opozarjali na pomanjkljive podlage za zaščito žrtev. Po mnenju poslanke LMŠ-ja Lidije Divjak Mirnik so nujni ustrezna zakonodajna podlaga in tudi jasni protokoli, ki bodo določali, kam se žrtve lahko obrnejo.

Po mnenju poslanke Levice Nataše Sukić so nedavna razkritja spolnih zlorab le vrh ledene gore. Gre za simptom, ki kaže, za kako resen družbeni problem gre. Po njenem mnenju tako niso potrebne le zakonske rešitve, ampak tudi sporočilo politik, da je kakršno koli nasilje s pozicij moči nedopustno. Da gre pri primerih spolnih zlorab v akademskem prostoru za vrh ledene gore, je opozoril tudi Franc Trček (SD), ki je prepričan, da zakonske spremembe ne bodo zadostovale. Meni, da je tudi v DZ-ju "veliko paternalizma", zato morajo poslanci kot javne osebe to končati.

Tudi vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper je ocenila, da samo zakonske spremembe ne bodo zadostovale, potrebna je tudi podpora žrtvam spolnega nasilja, ki jim je treba zagotoviti anonimnost. Sicer pa bo treba tudi dvigniti lestvico glede tega, kaj sploh je spolno nasilje, je dodala.

Preveč birokratskih zapletov in nejasnosti

Ob soglasni obsodbi spolnega nasilja v akademskem prostoru in pozivu k sankcioniranju povzročiteljev so poslanci sprejeli še sklep, s katerim so univerze in visokošolske zavode pozvali, naj v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje opravijo temeljito raziskavo o spolnem nadlegovanju ter pripravijo akte o preprečevanju spolnega nadlegovanja.

Sorodna novica Gibanje Nisem hotela: "Spolno nadlegovanje je vseprisotno in se dogaja vsak dan."

Po pojasnilu dekana filozofske fakultete Romana Kuharja se je sicer izkazalo, da na Univerzi v Ljubljani (UL) nimajo pravne prakse s tega področja. Ugotovili so, da so potrebne jasnejše usmeritve in časovni okvirji obravnave prijave ter bolj premišljen način delovanja neodvisne komisije, ki te postopke vodi. Ker je treba postopek bolj približati žrtvam, so na filozofski fakulteti določili tri osebe, na katere se žrtve nadlegovanja lahko zaupno obrnejo.

Po besedah rektorja ljubljanske univerze Igorja Papiča pa so ugotovili, da pravilnik o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih in študentov ni idealen, zato ga bo treba dopolniti. Na univerzi so že ustanovili posebno delovno skupino, ki bo pripravila natančen načrt za ozaveščanje žrtev nasilja, njihovo zaščito ter zagotavljanje učinkovitih in hitrih postopkov.

Da so žrtve spolnega nadlegovanja v procesu prijave povzročiteljev naletele na birokratske zaplete, je opozorila tudi predsednica študentskega sveta filozofske fakultete Mia Hočevar. Kot je dejala, jim je vodstvo fakultete sicer želelo pomagati, a so zaradi pomanjkanja protokolov vsi skupaj imeli velike težave. Opozorila je tudi, da se komisije, ki vodijo postopke, oblikujejo vsakič sproti, zato se v njih lahko znajdejo tudi ljudje, povezani s storilci.

Ker je bilo v razpravi slišati veliko opozoril, da spolno nadlegovanje in nasilje ni le stvar akademskega prostora, ampak celotne družbe, so člani odbora danes tudi pozvali ministrstvo za pravosodje, da v roku 60 dni pripravi spremembe kazenskega zakonika, s katerimi bi dosegli sodobne zaščite žrtev. Na predlog poslanke Sukičeve so v poziv ministrstvu dodali še pobudo, da ob pripravi sprememb upošteva model "ja pomeni ja". V nasprotju z drugimi sklepi tega člani odbora niso sprejeli soglasno, pač pa z desetimi glasovi za in šestimi proti.