DZ je s 86 glasovi za in enim proti potrdil zakon o fiskalnem pravilu, ki na novo določa način izvajanja srednjeročne uravnoteženosti proračunov države. Zakon ohranja vlogo fiskalnega sveta kot neodvisnega in samostojnega državnega organa.

Zakon se po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Saše Jazbec v veliki meri naslanja na lani prenovljeno zakonodajo EU-ja na področju upravljanja ekonomskih in fiskalnih politik, delno pa se z njim v pravni red prenaša tudi spremenjena direktiva o proračunskih okvirih. Zakon na nov način ureja načelo iz 148. člena ustave, ki zahteva srednjeročno uravnoteženost proračunov države brez zadolževanja.

"Ključna je opredelitev najnižjega dovoljenega strukturnega salda sektorja država, ki vstopa v formulo. Ker tega evropska komisija ne določa več, na kar je opozarjal tudi fiskalni svet, je bila nujna prenova domačega zakona," je povzela Jazbec.

Zakon po njenih besedah v večji meri predvideva poenotenje nacionalne zakonodaje in fiskalnih pravil EU-ja. S tem se olajša vodenje fiskalne politike in odpravlja nedoslednosti, ki se pojavljajo pri načrtovanju in spremljanju izvajanja fiskalnih pravil.

Štiriletni načrt

Osrednji element zakona in prenovljenih fiskalnih pravil EU-ja je srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, ki se pripravi za obdobje štirih let. V njegovem okviru se določi rast neto oz. očiščenih izdatkov sektorja država, ki je fiksna za obdobje načrta.

Predvidena fiskalna pot mora zagotavljati, da se javnofinančni primanjkljaj zniža in srednjeročno obdrži pod tremi odstotki BDP-ja, hkrati pa se zagotovi srednjeročna vzdržnost dolga. Za zagotovitev je treba dolg zniževati proti oz. ohraniti pod 60 odstotkov BDP-ja, kar potrdi analiza vzdržnosti dolga.

Najvišja dovoljena rast očiščenih izdatkov mora upoštevati 10-letno gibanje primanjkljaja in dolga tudi po končanem obdobju načrta ter vključuje predvideno povišanje stroškov staranja, to je izdatkov za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, je naštela.

Slovenija je prvi srednjeročno fiskalno-strukturni načrt pripravila lansko jesen. V njem se je zavezala k omejitvi rasti očiščenih izdatkov od letos do leta 2028. "Omejitev rasti bo omogočala zniževanje proračunskega primanjkljaja in vzdržno zniževanje javnega dolga v deležu BDP-ja," je dejala. Januarja je bila ta rast očiščenih izdatkov iz načrta potrjena na ravni Sveta EU-ja.

Poročilo o napredku

Zakon predvideva, da se vsako leto aprila pripravi letno poročilo o napredku. "Prvo poročilo že pripravljamo," je še povedala Jazbec. Zakon določa tudi postopek v primeru odstopanj od fiskalnega pravila in okoliščine, ki zahtevajo pripravo revidiranega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, ter okoliščine, v katerih se lahko odstopi od načela srednjeročne uravnoteženosti.

Fiskalni svet bo še naprej ocenjeval skladnost javnofinančne politike s fiskalnimi pravili letnega poročila, torej na podlagi novega dokumenta, srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, letnega poročila o napredku in projekciji prihodkov in izdatkov, pripravljenih na podlagi predlogov državnih proračunov.

Hkrati bo na nekaj let ocenjeval tudi sam sistem fiskalnega načrtovanja in ugotavljal morebitne pristranskosti v napovedih fiskalnih in makroekonomskih agregatov. Sodeloval bo v postopku sprožitve nacionalne odstopne klavzule, še vedno pa bo imel možnost pripraviti druge ocene po lastni presoji.

V primerjavi z veljavno ureditvijo se odpravlja določba, ki je omejevala število zaposlenih pri fiskalnem svetu. Za člana fiskalnega sveta pa določa, da bosta svojo funkcijo opravljala ne več za največ 50, ampak za najmanj 20 odstotkov polnega delovnega časa. S tem se bo po njenih navedbah fiskalni svet dodatno opolnomočil.

Uravnotežen proračun je cilj

Cilj ostaja srednjeročno uravnotežen proračun, s primanjkljajem pod tremi odstotki in dolgom pod 60 odstotki BDP-ja, pot do tja pa po novem vodi z omejevanjem rasti očiščenih izdatkov. Tako evropska pravila kot novi domači zakon predvidevajo tudi odstopanja od teh pravil v izjemnih okoliščinah in priprave na aktiviranje te klavzule zaradi obrambnih izdatkov že potekajo, je za Radio Slovenija poročala Erika Štular.

Povečanje obrambnih izdatkov je politična odločitev, ki temelji na oceni varnostnih tveganj, se pa s tem povečujejo tudi fiskalna tveganja, opozarja predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun: "Večje zadolževanje bo vodilo v večjo ponudbo evropskih obveznic na finančnih trgih in s tem višje stroške zadolževanja. Prav tako se bodo države srečale s pritiskom na zmanjševanje drugih izdatkov." Odstopna klavzula je časovno omejena in po izteku tega obdobja bo treba spet znižati izdatke in spoštovati omejitve, dodaja.

Vsako tako arbitrarno določanje izdatkov slabša strukturno sliko in povečuje tveganja za vzdržnost javnih financ, pojasnjuje Kračun. Pa Slovenija to zmore? "To je več, kot Slovenija zdaj daje za obrambo, in več, kot plačuje za obresti. Treba bo ohraniti boniteto na finančnih trgih, ustrezno prestrukturirati izdatke in skrbeti za povečanje prihodkov," odgovarja.

Novi zakon utrjuje tudi vlogo fiskalnega sveta

Za ohranitev bonitete bo morala Slovenija neprestano dokazovati, da obvladuje javne finance, če bo treba, tudi z zniževanjem izdatkov. Naj torej ne izkoristi vsega tega fiskalnega manevrskega prostora? Do tega se Kračun ne želi opredeljevati: "To bo odvisno od zavez, ki jih bo Slovenija sprejela z evropskimi partnerji."

Ko bo vlada predlagala uporabo te klavzule, bo morala pridobiti tudi oceno fiskalnega sveta. Ali jo bo ta odobril, predsednik ne želi napovedovati, presojal bo navedene argumente, pravi.
Evropska komisija je članice sicer pozvala k usklajenemu zaprosilu za uporabo odstopne klavzule do konca aprila.

Kdaj bo o tem odločala slovenska vlada, ni znano, je pa povezano tudi s pripravo načrta obrambnih projektov in razreza sredstev. Tega je premier Robert Golob napovedal za april.