Slovenija je za potrebe volitev v državni zbor razdeljena na 8 volilnih enot, v vsaki je 11 volilnih okrajev. Najmanjši okraj Hrastnik ima nekaj več kot 8 tisoč volivcev, največji Grosuplje več kot 30 tisoč. Poslanci so sicer izvoljeni po deležu prejetih glasov, v absolutnih številkah pa so glede na velikost okraja vseeno velike razlike po številu prejetih glasov izvoljenih poslancev. V enem primeru je dovolj 700 glasov, v drugem na primer je za izvolitev potrebnih več kot 3 tisoč glasov. Ustavno sodišče je zato naložilo, da je treba okraje narediti primerljive. Druga možnost bi sicer bila, da se preprosto odpravijo. A v državnem zboru so za začetek postopka zmanjkali trije glasovi.

Potem ko je prejšnji teden predsednik republike Borut Pahor poslanke in poslance vnovič opozoril da se izteka rok za uresničitev odločbe ustavnega sodišča glede neustavnosti volilnih okrajev, bo pristojni minister Boštjan Koritnik predstavnikom poslanskih skupin predstavil izboljšano aplikacijo za novo razdelitev volilnih okrajev. Kot vse kaže, je namreč prav sprememba okrajev ta trenutek najverjetnejša pot za uresničitev ustavne odločbe. En predlog spreminjanja meja okrajev je že bil pripravljen pod prejšnjo vlado. Povprečen okraj bi imel 19 tisoč volivcev, dovoljena pa bi bila odstopanja do 15 odstotkov.

Kot je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar, s predlogom ni bil zadovoljen praktično nihče. Dejstvo je, da v strankah natančno vedo, kateri okraji so njihovi ‒ torej so njihovi kandidati tam izvoljivi. In temu se ne bodo tako zlahka odpovedale. Zato so se že dogovorili, da bo dovoljeno odstopanje pri okrajih do 25 odstotkov ‒ po številu volivcev.

Rok za odpravo neskladja se izteka

Minister za javno upravo Koritnik je v zvezi s pripravami nove volilne zakonodaje v ponedeljek kot ključno poudaril, da ujamejo rok za spremembo, 21. december, ki ga je določilo ustavno sodišče. To je namreč decembra 2018 razsodilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor v neskladju z ustavo, ker se volilni okraji po velikosti preveč razlikujejo. Zato je poslancem naložilo, da morajo neskladje odpraviti v dveh letih, to je do letošnjega decembra.

Kot je v izjavi za medije ob robu delovnega srečanja pojasnil Koritnik, ministrstvo danes svojega predloga predstavnikom poslanskih skupin ni predstavilo, ampak so pripravili delavnico za uporabo aplikacije, ki omogoča lažjo predstavo pri razmejitvi volilnih okrajev in oblikovanje predlogov nove razmejitve. Po njegovih besedah bo lahko vsaka od poslanskih skupin v aplikacijo vnašala svoje predloge za oblikovanje meja volilnih okrajev, in sicer na ravni naselij in mestnih četrti. Aplikacija omogoča izračun števila volivcev v posameznem okraju in primerjavo med okraji. Na podlagi tega bo lahko vsaka skupina oblikovala predlog oziroma svoje videnje za uresničitev ustavne odločbe, je pojasnil.

Iskanje rešitve, ki bo izvedljiva v roku

Na vprašanje, ali so jim postavili okvirje glede razmerij med velikostmi okrajev oziroma kakšna odstopanja bi bila še sprejemljiva, je minister pojasnil, da tega niso želeli narediti in da bi bilo to prejudiciranje. Po njegovih navedbah je po mnenju nekaterih dopustno tudi odstopanje za 40 odstotkov, kar je velika razlika od sedanjega razmerja 1:3,7, a želijo počakati na predloge poslanskih skupin. Glede zastavljene časovnice oblikovanja predlogov je pojasnil, da mora to zdaj potekati zelo hitro, konkretnih rokov za poslanske predloge ni pojasnil. Dejal je le, da se "to šteje v tednih". Zanj je namreč ključno, da bo jeseni pripravljen ustrezen zakonski predlog. Ni pa še po njegovih besedah odločeno, ali bo zakonski predlog podala vlada ali bo šel v obravnavo v državni zbor s podpisi poslancev.

Minister je v ponedeljkovi izjavi ponovil, da so sam in SMC, iz katere prihaja, sicer bolj naklonjeni odpravi volilnih okrajev in uvedbi relativnega prednostnega glasu, vendar bodo v duhu državotvorne drže iskali rešitev, ki bo izvedljiva v omenjenem roku. Danes pa je na vprašanje, ali z odpravo volilnih okrajev ne bodo več poskušali, odgovoril, da ne bi želel ničesar prejudicirati. Predlog za ukinitev okrajev je marca letos že padel v DZ-ju, saj ni dobil potrebne dvotretjinske podpore. Medtem je za spreminjanje okrajev potrebna zgolj navadna večina, a bo interese strank pri tem težko ali še težje uskladiti.