Predlogu zakona o stanovanjski jamstveni shemi, ki so ga pripravili v SDS-u, je državni zbor pokazal rdečo luč. Državni sekretar na okoljskem ministrstvu Aleš Prijon je pojasnil, da rešitve pripravlja tudi vlada, pri čemer bi nov stanovanjski zakon lahko dobili v prvem delu prihodnjega leta.

V SDS-u so predlog zakona pripravili kot odgovor na ukrep Banke Slovenije, ki je pred kratkim zaostrila pogoje kreditiranja za banke. V razpravi so poslanci koalicije predlog največje parlamentarne stranke ocenili predvsem za pomanjkljivega, več jih je tudi poudarilo, da se čez dva dni konča javna obravnava vladnega predloga novele stanovanjskega zakona, ki po njihovi oceni prinaša dobre rešitve.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Prijon je dejal, da bi lahko ta zakon dobili v prvem delu prihodnjega leta. Opozicija je na drugi strani opozarjala, da je čas za ukrepanje, in koaliciji očitala, da predlogu nasprotuje zgolj zato, ker prihaja od opozicijske stranke. Poslanec SDS-a Zvonko Černač je ob tem napovedal, da bodo v SDS-u danes zavrnjeni predlog zakona znova vložili v parlamentarno proceduro, če vlada kmalu ne bo našla rešitev za stanovanjsko problematiko.

Sprememba zakona o lekarniški dejavnosti

Z 51 glasovi za in 29 proti je DZ sprejel spremembo zakona o lekarniški dejavnosti, ki prinaša podaljšanje prehodnega obdobja, v katerem morajo lekarne prekiniti lastniške povezave z veledrogeristi.

Prepoved lastniških povezav med lekarnami in veledrogeristi je DZ na predlog takratne vlade Mira Cerarja uzakonil z novelo zakona o lekarniški dejavnosti decembra 2016, in to po številnih postopkovnih zapletih. Veledrogeristi bi prvotno morali poslovanje prilagoditi omejitvi do januarja 2018, vendar so poslanci nato rok podaljšali do konca letošnjega leta.

A tudi to je po mnenju predlagateljev tokratne spremembe – pod zakonski predlog so se podpisali poslanci LMŠ-ja in SMC-ja – še vedno prekmalu, zato so se zavzeli za podaljšanje prilagoditvenega obdobja do konca leta 2021, čemur je DZ tudi pritrdil. Sporni izjemi namreč ostajata občinska javna zavoda Lekarna Ljubljana in Mariborske lekarne, ki še nista prekinila povezave z veledrogeristoma LL Grosistom oziroma Farmadentom.

Licence za tehnike zdravstvene nege

Vladni predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je DZ potrdil s 74 glasovi za in brez glasu proti, uvaja licenco za tehnika zdravstvene nege. Zakon namreč omogoča priznanje z delom pridobljenih kompetenc tehnikom zdravstvene nege, ki so ob izpolnjevanju drugih zakonskih pogojev v zadnjih 15 letih najmanj 12 let več kot polovico delovnega časa izvajali dejavnosti diplomirane medicinske sestre.

Takim delodajalec ponudi pogodbo za zaposlitev na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre, ne prizna pa jim izobrazbe diplomirane medicinske sestre in posledično tudi ne pristojnosti za izvajanje vseh njenih dejavnosti. Zdajšnjo neustrezno ureditev predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti popravlja z uvedbo licence.

"Uvedba licence za strokovno področje omogoča transparentno razmejitev med diplomiranimi medicinskimi sestrami, ki so formalno izobrazbo pridobile skladno z nacionalnimi in mednarodnimi predpisi, in tehniki zdravstvene nege, ki bodo na delovna mesta diplomiranih medicinskih sester prerazporejeni," je pojasnil Tomaž Pliberšek z ministrstva za zdravje. Podporo noveli so izrekle koalicijske stranke ter SDS in NSi, v Levici pa so napovedali, da zakonskemu predlogu ne bodo nasprotovali.

Sorodna novica Zelena luč za zakon o kulturnem evru

Vrača se kulturni evro

DZ je na seji s 77 glasovi za in tremi proti potrdil predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe RS v kulturi, popularno imenovan zakon o kulturnem evru. Po zakonu bo slovenska kultura v letih od 2021 do 2027 bogatejša za dodatnih 122,6 milijona evrov, ki bodo namenjena investicijskim in razvojnim vlaganjem.

Kot nujne programe, katerim bi bila sredstva namenjena, zakonski predlog navaja sedem točk. Na prvo postavlja sanacijo najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov, pri čemer bi bili projekti za obnovo izbrani na javnem pozivu ali razpisu. Stanje na tem področju je, kot piše v predlogu zakona, skrb vzbujajoče, saj je bilo od leta 2002 do danes izgubljenih 830 enot kulturne dediščine.

Sredstva bodo namenjena tudi ureditvi prostorskih pogojev in nakupu opreme za javne zavode v kulturi, podpori razvoju sodobnih knjižničnih storitev v potujočih knjižnicah s sofinanciranjem nakupa ali obnov bibliobusov ter obnovi slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine. Zakon predvideva tudi podporo slovenskemu jeziku v digitalnem okolju ter ljubiteljski, nevladni in mladinski kulturi ter odkupe predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti. Odbor DZ-ja za kulturo je zakonski predlog podprl z dopolnilom, da se ga bo izvajalo ne glede na javnofinančne zmožnosti.

Potrdili zaključni račun za leto 2018

Poslanci so potrdili zaključni račun državnega proračuna za leto 2018, ki je po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Saše Jazbec najuspešnejši proračun v naši zgodovini. Poslanci so sicer opozorili na ponavljajoče se napake, na katere že več let opozarja Računsko sodišče.

Video: Posnetek torkovega nadaljevanja seje v več delih