Bolnik je na rehabilitacijo napoten po končanem urgentnem in akutnem zdravljenju na kirurškem oddelku in ko so njegove vitalne funkcije stabilne. Foto: MMC RTV SLO
Bolnik je na rehabilitacijo napoten po končanem urgentnem in akutnem zdravljenju na kirurškem oddelku in ko so njegove vitalne funkcije stabilne. Foto: MMC RTV SLO

Bi pa še nekaj priporočila vsem. Več kulture na cestah, več strpnosti in medsebojnega spoštovanja, pa bo vse lažje in boljše.

Breda Kovše, žrtev prometne nesreče, ambasadorka Zavoda Varna pot
Breda Kovše
Breda Kovše je maja leta 2008 doživela hudo prometno nesrečo. 12 dni je bila v komi, v bolnišnici je bila pet tednov, tri mesece pa na rehabilitaciji v Soči. Foto: MMC RTV SLO

Rehabilitacija je spodbujanje bolnikovega telesnega in kognitivnega funkcioniranja, dejavnosti v okolju, sodelovanja v družbi in prilagajanje bolnikovega okolja njegovim potrebam.

Klemen Grabljevec, specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine

Breda Kovše je v času zdravljenja napisala tudi pripovedko. Ko ni mogla ne brati, ne gledati televizijem niti poslušati glasbe, si je rekla, da ima vsak človek v sebi dve zelo veliki moči. Ena so misli, druga pa je volja. Pripovedko je tako napisala za vse svoje sotrpine in skušala povedati, kako si lahko s pozitivnimi, dobrimi mislimi pomagaš nazaj v življenje. Pripovedka bo izšla spomladi, izkupiček od prodaje pa bo namenjen izobraževanju osnovnošolskih otrok za varnost v cestnem prometu.

Breda Kovše je med potepom s prijateljico po Mariboru postala žrtev bolgarskega voznika tovornjaka, ki je prevozil rdečo luč. Voznica avtomobila in njena prijateljica je na kraju nesreče izkrvavela, sama pa je utrpela hude poškodbe in bila 12 dni v komi. "Za svojce pa je bilo izredno težko, saj se sploh ni vedelo, ali bom še govorila, ali bom koga prepoznala." Več kot dve leti po nesreči pravi, da se ima samo "hitri in strokovni intervenciji, takrat je bil v službi dr. Gorazd Bunc na nevrokirurškem oddelku v KC-ju Maribor, ter njegovi ekipi" zahvaliti, da je "danes tukaj". Takoj po nesreči so ji osnovne življenjske funkcije vzdrževali z aparaturami, saj samostojno ni mogla ne dihati ne jesti, je pred kratkim povedala v oddaji Polnočni klub.

S prižiganjem sveč so se v 24 mestih po vsej Sloveniji spomnili žrtev prometnih nesreč in tako počastili jutrišnji dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Ta letos poteka pod geslom Dobre želje uresničujemo z dejanji, organizator pa je Zavod Varna pot. Klepet s predsednikom Varne poti Robertom Štabo si lahko preberete tukaj.

Čez čas so jo začeli zbujati, saj je kazalo, da so zdravila začela učinkovati. Ko se je zbudila in v reanimaciji zagledala mamo in sina, je bilo vse, kar je želela, da bi zaspala nazaj. "Potem pa sem zagledala toplino in ljubezen v njunih očeh ter se zavedela, da človek ni sam sebi namen, da obstajajo vezi, ki so tako močne kot življenje samo. In nekaj se je prebudilo v delčku zavesti in tako se je začel boj za vrnitev nazaj." Vloga družine je pri zdravljenju in rehabilitaciji zelo velika. "Bolniki iz čvrstih in konsolidiranih družin običajno okrevajo bolje kot bolniki iz neugodnega družinskega prostora," je za MMC povedal Klemen Grabljevec, specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine na URI-Soča.

12 dni kome, pet tednov zdravljenja, tri mesece rehabilitacije v Soči
V bolnišnici je Breda Kovše ostala pet tednov, nato pa je hitro odšla v Rehabilitacijski center Soča, kjer je ostala tri mesece. "Desno oko sem imela zaprto in ni se vedelo, ali bom slepa na to oko, saj je bila sama beločnica, vse je bilo potisnjeno v kot, saj je kazalo, da sem s končkom očesa videla vso nesrečo in vse potisnila v podzavest. Leva stran je tudi slaba, a zdaj se lahko vsaj 'pretvarjam', da je dobra. Potem so začeli z mano vse terapije, kar se je dalo. Bile so mučne, a so me najprej spravili na voziček, ki sem ga pozneje tako dobro obvladala, da sem že vzvratno zelo dobro vozila," se pošali.

Grabljevec je pojasnil, da je bolnik na rehabilitacijo napoten po končanem urgentnem in akutnem zdravljenju na kirurškem oddelku in ko so njegove vitalne funkcije stabilne. Grabljevec je dejal, da rehabilitacija poteka po terapevtskih programih, ki so individualno prilagojeni za vsakega posameznika. Rehabilitacija se začne takoj, ko je bolnik sposoben kakršne koli dvosmerne komunikacije s terapevtom, in se konča, ko bolnik kljub rehabilitacijskim intervencijam ne napreduje več na kliničnem in funkcionalnem področju.

"Za napredek se imam zahvaliti psihologinji in fizioterapevtki"
"Najmanj sem imela rada hojico, saj me je bilo strah, da bom koga podrla, ampak to je bilo takrat, ko se je oko začelo odpirati in sem naenkrat videla dvojno. Dvojno vidim še danes in še danes moram hoditi vsaka dva meseca na očesno kliniko na vaje, da izboljšujemo ta dvojni vid. To je ena najtežjih borb, ki jih imam po tej nesreči," pripoveduje Kovšetova, ki je tudi ambasadorka Zavoda Varna pot.

Težave, s katerimi se srečujejo poškodovanci, so odvisne od narave, vrste in obsega poškodbe. Če gre za možganske poškodbe, ki so pogosta posledica prometnih nesreč, posledice poškodbe delimo na nevrološke okvare in okvare gibalnega sistema, na okvare miselnih dejavnosti, na osebnostne in vedenjske spremembe, ki povzročijo veliko spremembo na vseh življenjskih področjih, torej pri vključevanju v družbo in pri ohranjanju medosebnih odnosov, je za MMC pojasnil Grabljevec.

"Za napredek, ki sem ga dosegla v dveh letih, se imam zahvaliti tudi svoji psihologinji v Soči, Urški, ki mi je dajala vsak teden domov gradiva, da sem vsak dan reševala teste, da sem priklicala vse tisto, kar sem nekoč znala, in da je bilo zopet moje. Moram se tudi zahvaliti fizioterapevtki Ireni, ki je z mano preživela ogromno časa in imela ogromno razumevanja," je misli strnila Kovšetova.

"Po hudih poškodbah možganov so posledice trajne"
Pri tem je Grabljevec opozoril, da se zdravljenje posledic možganske poškodbe ne konča z opravljenimi diagnostičnimi in kirurškimi posegi, ampak ko je bolnik po optimalni rehabilitaciji nameščen v zanj ustreznem, njegovim sposobnostim prilagojenem okolju. "Po hudih poškodbah možganov so običajno posledice trajne tako na psihičnem kot na gibalnem področju," pa je Grabljevec odgovoril na vprašanje, ali si poškodovanci kdaj popolnoma opomorejo. Da to drži, je potrdila tudi Kovšetova, ki je na vprašanje, ali bi še kdaj sedla v avto, odgovorila nikalno. Pojasnila je, da je nekaj mesecev pred nesrečo prodala svoj avto, saj je slutila, da se bo nekaj zgodilo, a, kot kaže, se ji usodi ni uspelo izogniti.

Bi pa še nekaj priporočila vsem. Več kulture na cestah, več strpnosti in medsebojnega spoštovanja, pa bo vse lažje in boljše.

Breda Kovše, žrtev prometne nesreče, ambasadorka Zavoda Varna pot

Rehabilitacija je spodbujanje bolnikovega telesnega in kognitivnega funkcioniranja, dejavnosti v okolju, sodelovanja v družbi in prilagajanje bolnikovega okolja njegovim potrebam.

Klemen Grabljevec, specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine

Breda Kovše je v času zdravljenja napisala tudi pripovedko. Ko ni mogla ne brati, ne gledati televizijem niti poslušati glasbe, si je rekla, da ima vsak človek v sebi dve zelo veliki moči. Ena so misli, druga pa je volja. Pripovedko je tako napisala za vse svoje sotrpine in skušala povedati, kako si lahko s pozitivnimi, dobrimi mislimi pomagaš nazaj v življenje. Pripovedka bo izšla spomladi, izkupiček od prodaje pa bo namenjen izobraževanju osnovnošolskih otrok za varnost v cestnem prometu.