Kot je na predstavitvi odkritja v Hudi Jami pojasnil Mehmedali Alič iz rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki je vodil dela v rudniku, so se rudarji več mesecev prebijali čez več deset metrov pregrad iz različnih materialov. Po enajstih pregradah so prišli do prvega trupla, njegov položaj pa kaže, da se je skušal prebiti skozi nasutje. Le nekaj metrov nižje so našli drugo truplo. Preostala trupla ležijo na sredini med obema rudniškima jaškoma, kjer pa pričakujejo, da bodo v njih odkrili še več sto žrtev, je povedal Mitja Ferenc, vodja evidentiranj in sondiranj prikritih grobišč.

Zdaj bodo na vrsti identifikacijski postopki. Jože Balažic, predstojnik inštituta za sodno medicino, je dejal, da bodo skelete odstranili in skušali ugotoviti spol, starost žrtev, vzrok smrti in vrste poškodb. Glede DNK-analiz je dejal, da so te smiselne le, če imajo DNK s čim primerjati, sam pa dvomi, da bo takšna primerjava mogoča. Dodal je, da nekateri detajli potrjujejo, da ljudje niso umrli takoj, so pa najverjetneje že bili mrtvi, ko so jih zasuli z apnom.

Po analizi bodo posmrtne ostanke prenesli v na novo zgrajeno kostnico na Teharjah, je povedal Marko Štrovs z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Kaj se bo zgodilo s trupli, za katera pričakujejo, da jih bodo odkrili v obeh rudniških jaških, pa še ni znano.

Policija že dobila nekaj informacij v zvezi s pobojem v rovu Barbara
Pavel Jamnik, pomočnik direktorja urada kriminalistične policije na generalni policijski upravi, je povedal, da je za policijo ključno vprašanje, kdo je povojne poboje izvajal in kdo je zanje odgovoren. Za nobeno grobišče v Sloveniji za zdaj namreč ni dokazov, na podlagi katerih bi policija določenega človeka lahko kazensko ovadila. To ne pomeni slabega dela policije, je dejal, ampak je to rezultat načina izvedbe povojnih pobojev, konspiracije, brisanja sledi in uničevanja dokumentacije.

Zato je policija že pozvala ljudi, naj podajo kakršne koli informacije, ki jih imajo v zvezi s temi poboji. Nekaj ljudi se je v teh dneh že oglasilo na policiji, a je Jamnik dejal, da ustni viri ne bodo dovolj za dokazovanje na sodišču, za tja so namreč potrebni tudi pisni dokazi.

Policija se je z rovom srečala že pred leti
Jamnik je še dejal, da se je policija z rovom Barbara kot lokacijo za grobišče srečala že sredi devetdesetih let. V letih od 1994 in 1997 je namreč PU Celje izvajala preiskavo v zvezi z dogajanjem v taborišču Teharje, ob pregledu arhivov, ki so ohranjeni, in rekonstrukcije poveljniške odgovornosti jim je uspelo rekonstruirati dogajanje in odvažanje ljudi na različna grobišča. Takrat se je omenjal tudi Barbarin rov, zato je policija skušala zbrati več podatkov. Kaj več, kot da je tam domnevno grobišče, pa niso izvedeli.

Ferenc pa je pojasnil, da je raziskovanje običajnih jam ena stvar, velik korak naprej je raziskovanje miniranega kraškega brezna, da bodo lahko preiskali nekdanji rudnik, pa niso nikdar verjeli.

Zakon že v obravnavi
Po seji vlade se je na najdbo odzval tudi premier Borut Pahor, ki meni, da mora država dostojno in na spoštljiv način poskrbeti za vse najdene žrtve. Dejal je še, da je potrebno sprejeti zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki je sedaj v obravnavi. "Ta zakon je sedaj v usklajevanju in z upanjem gladam na to, da bo doživel široko podporo, ko bo obravnavan v državnem sporu," je zaključil predsednik vlade.

A. M.