Pahor je želel s ponudbo mesta posebnega odposlanca rešiti zaplete z veleposlaniki, ki jih je sprožila Türkova zavrnitev imenovanja šestih predlaganih kandidatov, in sicer tako, "da bi bil volk sit in koza cela", je Rupel dejal za Reporter.

Temu naj bi sledili poskusi Ruplove "politične, strokovne in moralne diskriminacije" in poskusi discipliniranja premierja. Tako naj bi bil Rupel v zadregi, saj "če sprejmem mesto posebnega odposlanca, dopustim, da se škandal z veleposlaniki pomete pod preprogo, če odidem, je uspelo tistim, ki hočejo disciplinirati predsednika vlade".

Dimitrij Rupel je zavrnitev svojega imenovanja za veleposlanika na Dunaju, ki jo je predsednik države Danilo Türk utemeljil s pomanjkanjem zaupanja vanj, označil za preuranjeno in neumestno, saj so se njegove izjave pojavile še pred zaslišanji v državnem zboru, ki so del postopka imenovanja veleposlanikov.

Predsednik države nima pristojnosti odločanja o veleposlanikih in tudi ustavni pravniki menijo, da bi moral biti v tem primeru zelo zadržan in se omejevati na ugotavljanje izpolnjevanja formalnih pogojev, je dejal Rupel. Svoje javno pismo, ki ga je Türk označil kot nedostojno komuniciranje, pa ima Rupel za implicitno in dostojno.

"Nisem član kabineta"
Rupel je govoril tudi o morebitnih moralnih zadržkih glede sodelovanja v Pahorjevi vladi in pri tem poudaril, da "ni član Pahorjevega kabineta" in torej v vladi ne sodeluje, poleg tega pa se je, preden je funkcijo sprejel, o tem posvetoval tudi s predsednikom SDS-a Janezom Janšo.

Opravljal bo zahtevne diplomatske naloge
Povedal je, da bo kot posebni odposlanec "opravljal zahtevne diplomatske, strokovne naloge" in poudaril, da se interesi nacionalne politike ne spreminjajo čez noč. Funkcijo posebnega odposlanca, ki je naša ureditev sicer ne pozna, naj bi dokončno določil nov zakon o zunanjih zadevah.

Rupel je zanikal, da bi moral po imenovanju molčati. "Vendar je vprašanje, kaj lahko posameznik stori, če je v javnosti vse hujša in hujša gonja, ki jo povzročajo stranke vladajoče koalicije. Najprej diskvalifikacija, potem likvidacija. Moram priznati, da sem se skoraj začel resno bati," je še povedal nekdanji zunanji minister.

Najprej meja med državama, nato nova meja EU-ja
Dimitrij Rupel je govoril tudi o odnosih s Hrvaško in dejal, da glavno vrpašanje ni blokada Hrvaške, ampak razlogi zanjo. Hrvaška ne želi umakniti spornega gradiva iz pogajalskega procesa z EU-jem, ker jih "očitno" želi uporabljati pri reševanju mejnega vprašanja, meni Rupel. Dodal je, da bi bilo pametno vprašanje meje med državama rešiti še pred postavitvijo nove evropske meje.

A. K. K.