Pri predsedniku Borutu Pahorju je potekalo prvo delovno srečanje pogajalcev parlamentarnih strank za usklajevanje mogočih sprememb volilne zakonodaje. Te so potrebne, ker je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost člena zakona, ki določa volilne okraje, državnemu zboru pa naložilo, da mora neustavnost odpraviti v dveh letih.

Pahor se je na to temo sredi januarja že pogovarjal s pravniki, nato pa še z vodji poslanskih skupin. Po sestanku z njimi je presodil, da za zdaj za nobeno od mogočih rešitev ni zadostne večine. Skupino ustavnopravnih strokovnjakov je pozval tudi k pripravi izhodišč, ki so bile podlaga za prvi krog pogovorov s predstavniki strank.

Spisali bodo dva zakonska predloga

Kot so po srečanju sporočili iz predsednikovega urada, so se dogovorili, da bodo do naslednjega srečanja, ki bo konec aprila, pristojni pripravili delovni osnutek novele zakona o volitvah v državni zbor, ki bi predvidela ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega preferenčnega glasu, ter delovni osnutek novele zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ki bi predvidela zgolj spremembo volilnih okrajev.

V nadaljevanju pogovorov bodo torej iskali možnosti bodisi za dvotretjinsko podporo spremembi krovnega volilnega zakona, ki bi torej uzakonila proporcionalni volilni sistem z uvedbo relativnega preferenčnega glasu. Ker gre za zahtevno večino, ki jo bo v DZ-ju težko zagotoviti, pa je mogoča tudi zgolj sprememba volilnih okrajev, saj ta zakon potrebuje za spremembo le navadno večino. O uvedbi absolutnega preferenčnega glasu očitno ni več govora.

Kaj meni pravna stroka?

V omenjenih izhodiščih, ki so bili podlaga za delovno srečanje pri predsedniku, so ustavnopravni strokovnjaki Ciril Ribičič, Franc Grad, Igor Kaučič, Saša Zagorc in Jurij Toplak navedli, da so spremembe volilnega sistema sprejemljive samo, če bi ob ukinitvi volilnih okrajev uvedli prednostni glas na ravni volilne enote, ki bi bil obvezen in absoluten. Tega bi volivci dodeljevali tako, da bi z glasovanjem za kandidata glasovali tudi za listo, ta pa bi dobila toliko glasov, kot bi bil seštevek vseh prednostnih glasov za kandidate na njej.

To bi pomenilo, da bi stranke svoje kandidatne liste oblikovale na ravni volilne enote. Da bi se izognili temu, da bi bili na ta način v prednosti regionalno bolj prepoznavni kandidati ali pa kandidati iz večjih mest, po Ribičičevih besedah predlagajo tudi oblikovanje več manjših volilnih enot, na primer 11. Če tega ne bi bilo mogoče narediti, pa po njegovih besedah predlagajo uvedbo dveh enakovrednih prednostnih glasov, kar bi pomenilo, da bi lahko volivec obkrožil dva kandidata s posamezne liste.

Ob prednostnem glasu bi po predlogu uvedli tudi načelo domicila, kar bi pomenilo, da bi moral imeti kandidat stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidira za poslanca DZ-ja. S tem bi povečali vpliv volivcev na izbiro njihovega kandidata, saj bi se zmanjšala možnost, da stranke razporejajo kandidate glede na to, kje imajo večje možnosti za izvolitev, je dejal Ribičič.

Manj primeren z vidika odločilnega vpliva volivcev pa bi bil po mnenju pravnikov način glasovanja, ki bi določal poseben glas za listo in poseben prednostni glas za kandidata.