Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejetju predloga resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV do leta 2035 je v DZ vložila Levica. Prepričani so namreč, da je resolucija zgrešena in da vlada za načrte nima družbenega soglasja. Resolucija je po njihovem mnenju usmerjena predvsem v sodelovanje v okvirih zveze Nato in v nakupe novega orožja, ki ga po njihovi presoji v resnici sploh ne potrebujemo.

Kot je na seji dejal poslanec Levice Miha Kordiš, je resolucija razvoja in opremljanja SV problematična iz več razlogov. Od sredstev, ki jih resolucija namenja SV, bo šel namreč "levji delež", več kot pet milijard evrov, za nakupe orožja. Prav tako resolucija predvideva stopnjevanje udeležbe na misijah v tujini oziroma "zasledovanje interesov tujih vojaškoindustrijskih kompleksov in velesil". Po njegovih besedah resolucija prinaša tudi militarizacijo družbe, saj odpira vrata za potencialno uvedbo naborništva.

Zato so v Levici ocenili, da bi bilo treba o takšnih vprašanjih iskati širši konsenz pri državljanih. A preostalih poslanskih skupin o smiselnosti referenduma niso prepričali.

Po besedah poslanca Levice Primoža Siterja je "ob milijardnih vlaganjih v orožje v času miru in nikakršne vojaške ogroženosti vredno iskati širši konsenz pri prebivalkah in prebivalcih". Referendumsko odločanje pri pomembnih družbenih vprašanjih je po njegovih besedah v normalnih demokracijah popolnoma ustaljena praksa, vprašanje eksponentne rasti javnih izdatkov za nakupe orožja pa je takšno široko družbeno vprašanje.

Da je namen referenduma v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi, mednarodno sprejetimi obveznostmi Slovenije in s temeljnimi strateškimi dokumenti, pa so prepričani v vladi. Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Lampret, bi referendum korenito posegel v verodostojnost Slovenije kot članice zavezništva, referendumsko vprašanje pa je po njegovih besedah nejasno, zavajajoče in izrazito politično obarvano.

Takšnemu mnenju so sledili v koalicijskih poslanskih skupinah. Kot je poudaril Jožef Lenart iz SDS-a, je referendumsko vprašanje preobširno in nejasno, poleg tega pa želi resolucijo na zelo senzacionalističen način prikazati kot škodljivo. Levici je očital, da želi "zavajati in strašiti mladino, da bodo na osnovi resolucije sprejeti zakoni za ponovno vzpostavitev vojaške obveznosti", kar pa po poslančevih besedah ne drži.

Da v NSi-ju ne bodo "pustili proste poti populizmu skrajne levice, ki želi ukiniti Slovensko vojsko", pa je dejal Andrej Černigoj, ki v predlogu za razpis referenduma vidi željo po razgradnji temeljnega člena suverenosti države. Poudaril je še, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč.

Tudi v SMC-ju menijo, da bi bil razpis referenduma v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi, temeljno strateško usmeritvijo ter mednarodnimi obveznostmi naše države, je dejala Monika Gregorčič. Predlagateljem je očitala, da je njihov primarni interes politično-ideološki boj, ne pa želja izvedeti, kakšno je v resnici mnenje ljudi.

Do predloga za razpis referenduma so zadržani tudi v opoziciji. V LMŠ-ju, denimo, ocenjujejo, da je aktivna vloga Slovenije v zvezi Nato ključna za zagotavljanje varnosti državljanov, zato se z referendumskim vprašanjem v določenem delu ne strinjajo, je pojasnil Nik Prebil. Ob tem so v LMŠ-ju sicer kritični do resolucije, saj je po Prebilovih besedah nejasno, kako bi predvidene zaveze iz nje sploh lahko realizirali.

Podobnega mnenja so v SD-ju, kjer so do razpisa referenduma prav tako zadržani, čeprav so bili naklonjeni referendumu o zakonu o naložbah v SV. Pred sprejetjem resolucije pa bi morali po besedah Gregorja Židana opraviti širšo razpravo. Poslanec tudi meni, da se s sprejetjem po nepotrebnem hiti, saj trenutno veljavna resolucija odgovarja smernicam razvoja SV.

Da predloga za razpis referenduma ne bodo podprli, je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev (NeP) napovedal tudi Jurij Lep. Nepovezani poslanci se tudi načelno strinjajo s predlagano resolucijo, daj je učinkovita in posodobljena Slovenska vojska eden o osrednjih stebrov državnosti in jamstvo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti države.

Da je vojska hrbtenica sistema vsake države, je ocenil tudi poslanec SNS-a Jani Ivanuša. Opozoril je tudi, da v predlogu za razpis posvetovalnega referenduma referendumsko vprašanje ni jasno zapisano. "Ljudje bi bili zmedeni in ne bi vedeli, o čem odločajo," je dodal.

Besedni spopadi med Levico in predsedujočim Jožetom Tankom

V nadaljevanju razprave je v DZ-ju prišlo do proceduralnih zapletov in besednih spopadov, predsedujoči seji Jože Tanko (SDS) pa je odvzel besedo predlagatelju, poslancu Levice Mihi Kordišu. Zaradi tega so v Levici zahtevali prekinitev seje in sklic kolegija predsednika DZ-ja.

Sorodna novica Levica vložila pobudo za referendum o nakupu oklepnikov boxer

DZ prekinil obravnavo nabave oklepnikov 8 x 8

Potem ko je Levica v parlamentarni postopek vložila predlog tudi za posvetovalni referendum o nakupu oklepnikov 8 x 8 boxer, je državni zbor prekinil obravnavo predloga zakona o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR), na podlagi katerega bi Slovenija kupila te oklepnike.

Kot je pojasnil predsednik DZ-ja Igor Zorčič, poslanci na tokratni seji ne bodo odločali o predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in OCCAR v celoti, ker je bil vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma o vprašanju, ki je vsebina tega predloga zakona. O tem bo tako DZ odločal šele po odločitvi o predlogu za razpis referenduma.

Zakon o investicijah za zeleni prehod

Poslanske skupine večinoma podpirajo predlog novele zakona o spodbujanju investicij, ki predvideva premik spodbud z ustvarjanja delovnih mest na spodbujanje kapitalsko intenzivnih naložb za zeleni prehod.

Vlada želi z novelo uresničiti zavezo iz načrta za okrevanje in odpornost, da bo z reformo usmerila naložbeno dejavnost v zeleni prehod in doseganje višje produktivnosti gospodarstva, ter omogočiti črpanje dodatnih 88,5 milijona evrov za spodbujanje naložb iz naslova mehanizma za okrevanje in odpornost, je dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarsko razvoj in tehnologijo Andrej Čuš.

"S temi sredstvi in to usmeritvijo bomo ostali konkurenčni drugim državam pri privabljanju investicij in ustvarili enostaven predvidljiv sistem dodeljevanja investicijskih spodbud," je menil Čuš.

V predlogu, ki ga DZ sprejema po nujnem postopku, da bi lahko spremembe uveljavili še letos, je predvidena prilagoditev okvirov vrednosti naložb, ki bodo lahko sofinancirane iz načrta za okrevanje in odpornost prek razpisov agencije Spirit. V predelovalni dejavnosti bodo to naložbe v vrednosti od enega do 12 milijonov evrov, v storitveni dejavnosti od pol do tri milijone evrov ter v razvojno-raziskovalni dejavnosti od pol milijona do dveh milijonov evrov.

Dodana vrednost na zaposlenega v družbi bo morala biti dve leti po koncu naložbe višja od tiste v letu pred oddajo vloge. Odpravlja se pogoj ustvarjanja novih delovnih mest, ostaja pa pogoj ohranjanja povprečnega števila zaposlenih v obdobju ohranjanja naložbe.

Predlagani so dodatni, "zeleni" pogoji za pridobitev spodbud, in sicer energetska učinkovitost proizvodnje, okoljsko odgovorno ravnanje, snovna učinkovitost, začetek naložbe v šestih mesecih po sklenitvi pogodbe o dodelitvi subvencije in doseganje vsaj 40 odstotkov ocenjenih točk iz naslova okoljsko trajnostnih meril. Obenem po predlogu ne bo dovoljeno podpreti naložb, ki bi bile v nasprotju z evropskimi cilji za spodbujanje trajnostnih naložb.

Podpora večine poslanskih skupin

Poslanske skupine so večinoma napovedale, da bodo predlog podprle oz. mu ne bodo nasprotovale. Da bodo proti, so napovedali le v Levici.

Franci Kepa (SDS) je napovedal podporo predlogu, med drugim ker so cilji dvig produktivnosti ob sočasnem zagotavljanju trajnosti, digitalizacija poslovanja, višja dodana vrednost, ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo s posebnim poudarkom na regionalni uravnoteženosti, krepitev verig vrednosti in zasledovanje okoljskim trajnostnim ciljem.

V NSi-ju verjamejo, da bodo s predlaganim zakonom lažje dosegli dvig produktivnosti in dolgoročne konkurenčnosti podjetij ob sočasnem zagotavljanju trajnosti oz. zmanjševanja ogljikovih izpustov in digitalizacije poslovanja, je dejal Andrej Černigoj (NSi).

Po mnenju Mojce Žnidarič (SMC) je ključno, da se v teh zahtevnih časih ne preneha podpirati gospodarstva, ampak da se mu priskrbijo dodatna naložbena sredstva. Morebitna blokada izvajanja načrta za okrevanje in odpornost ter s tem znižanje sredstev za gospodarske naložbe bi se slej ko prej poznala tudi na preostalih družbenih podsistemih, je opozorila.

Robert Polnar iz poslanske skupine DeSUS-a je med drugim dejal, da bodo predlagano novelo podprli, ker je eden od zakonskih pogojev za uporabo nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ker torej pomeni izpolnitev pogoja za pridobitev 88,5 milijona evrov nepovratnega naložbenega denarja.

Jani Ivanuša (SNS) je govoril o tujih izvajalcih državnih naložb in med drugim opozoril, da je mogoče, da tudi če država dobi finančno spodbudo, obstaja možnost, "da nam tudi ta sredstva tujci odnesejo".

Jože Lenart (LMŠ) je dejal, da bi morali s pogoji spodbudo omogočiti tudi manjšim podjetjem, ki na trg vstopajo z visokim znanjem in potrebujejo tehnološko opremo, ki bi jo lahko pridobili na razpisu. V LMŠ-ju predlog načeloma pozdravljajo, saj vedo, kako pomemben je pospešen zagon naložb in njihov prispevek k razvoju.

Soniboj Knežak (SD) je menil, da je kljub dobrim namenom skrb vzbujajoče, da želi vlada v pogojih za pridobitev subvencij črtati pogoj o številu delovnih mest, ki jih bo zagotovila naložba. "Kljub načelni podpori tej usmeritvi v SD-ju opozarjamo, da bo spodbujanje investicij zaman, če se ne bo odražalo v novih in kakovostnih delovnih mestih," je dejal. Napovedal je, da predlogu ne bodo nasprotovali.

Tudi v SAB-u predlogu ne bodo nasprotovali. Kot je dejal Andrej Rajh (SAB), imajo podobne pomisleke kot nekateri, ki so opozarjali, da naj bi bili v načrtu za okrevanje in odpornost zapostavljeni reformni in strukturni ukrepi, ter delijo bojazen komisije državnega sveta, da bodo naložbe preozko usmerjene v določene dejavnosti.

Proti pa bodo v Levici. Kot je med drugim dejal Primož Siter (Levica), ne nasprotujejo vlaganjem v tehnološki razvoj, z njim ni nič narobe, težava pa da je, ko "si monopol nad njim prisvojijo predstavniki kapitala in oblastne klike". Novele ne bodo podprli, ker ne vsebuje varovalk, da bodo ta vlaganja podvržena javnemu nadzoru in da bodo namenjena zagotavljanju družbenih potreb.

Kračun še naprej predsednik fiskalnega sveta

DZ je za obdobje petih let za predsednika fiskalnega sveta ponovno imenoval Davorina Kračuna, za člana pa Alenko Jerkič in Tomaža Peršeta. V tajnem glasovanju je za prvo namestnico predsednika računskega sodišča imenoval Majo Bilbija.

Kračunu ter Jerkičevi in Peršetu bo tekoči mandat sicer potekel 21. marca prihodnje leto. Za ponovno imenovanje jih je predlagala vlada. Kračun je danes v DZ prejel 73 poslanskih glasov za in osem proti, Jerkičevo je podprlo 70 poslancev, 10 jih je bilo proti, Peršetu pa je glasove namenilo 69 poslancev, 13 jih je bilo proti.

Sprejeli novelo o spodbujanju investicij

DZ je danes z 48 glasovi za in osmimi proti sprejel novelo zakona o spodbujanju investicij, ki predvideva premik spodbud z ustvarjanja delovnih mest na spodbujanje kapitalsko intenzivnih investicij za zeleni prehod. Novela bo podlaga za črpanje 88,5 milijona evrov nepovratnih sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost.

Vlada želi z novelo uresničiti zavezo iz načrta za okrevanje in odpornost, da bo z reformo usmerila investicijsko dejavnost v zeleni prehod in doseganje višje produktivnosti gospodarstva, ter omogočiti črpanje dodatnih 88,5 milijona evrov za spodbujanje investicij iz naslova mehanizma za okrevanje in odpornost, je dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarsko razvoj in tehnologijo Andrej Čuš.

Novela bo prilagodila okvire vrednosti investicij, ki bodo lahko sofinancirane iz načrta za okrevanje in odpornost. V predelovalni dejavnosti bodo to investicije v vrednosti od enega do 12 milijonov evrov, v storitveni dejavnosti od pol do tri milijone evrov ter v razvojno-raziskovalni dejavnosti od pol do dva milijona evrov.

Sprejeli zakon o sodnih taksah

DZ je s 60 glasovi za in 12 proti sprejel novelo zakona o sodnih taksah. Ta ureditev usklajuje z odločbo ustavnega sodišča in med drugim znižuje zgornjo omejitev vrednosti predmeta za odmero sodnih taks za nepravdne postopke s 60 milijonov evrov na en milijon evrov.

Kot je na današnji seji pojasnil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Zlatko Ratej, novela zasleduje štiri glavne cilje. To so uskladitev z odločbo ustavnega sodišča, prilagoditev sodnih taks spremembam v veljavni zakonodaji, izboljšanje ureditve taksnih oprostitev in izboljšanje dostopa odvetnikov do spisnih listin v primeru obrambe po uradni dolžnosti.

Predlog Levice za višje nadomestilo za brezposlenost ni uspel

Predlog novele zakona o urejanju trga dela, s katero so v Levici želeli najnižje denarno nadomestilo za primer brezposelnosti določiti na vsakokratni ravni minimalnih življenjskih stroškov, najvišje pa na vsakokratni ravni minimalne plače, je končal zakonodajno pot. Že matični odbor DZ namreč predloga ni podprl.

Predlog je predvideval, da najnižje denarno nadomestilo ne bi bilo več opredeljeno nominalno, kot je zdaj pri 530,19 evra, ampak kot seštevek zneska minimalnih življenjskih stroškov ter davkov in prispevkov, ki jih mora plačati prejemnik denarnega nadomestila, ki pri dohodnini ne uveljavlja olajšave za vzdrževane družinske člane.

Tudi zgornja meja po predlogu ne bi bila več določena nominalno, trenutno je pri 892,50 evra, ampak kot znesek minimalne plače, veljaven na dan, ko bi bila izdana odločba o nadomestilu.

Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide novembra predloga ni podprl, zato je zakonodajni postopek končan.

Poslanci o predlogu za višje nadomestilo

Miha Kordiš (Levica) je dejal, da zdaj določeno najnižje nadomestilo ne zagotavlja socialne varnosti za čas do nove zaposlitve, kar naj bi bil namen nadomestila. Po njegovih besedah bi lahko le s predlaganimi spremembami naredili korak k pravičnejšemu zavarovanju ljudi, ki so ostali brez zaposlitve.

V SDS-u so po besedah Marijana Pojbiča ocenili, da predlog ni bil ustrezno utemeljen. Nadomestilo se zagotavlja po načelih solidarnosti, da bi bila njegova višina primerljiva z dohodkom iz dela, pa ni mogoče, je menil in opozoril na "zelo občutljivo" razmerje med minimalno plačilo in nadomestilom za brezposelnost. Zagotoviti je treba, da bo čim manj ljudi brezposelnih in da bodo nadomestilo prejemali čim krajši čas.

Jože Lenart (LMŠ) je poudaril, da bi morala država posamezniku, ki ostane brez dela, zagotoviti dohodek v višini minimalnih življenjskih stroškov. Menil je, da bi bila sprememba trenutne ureditve potrebna tudi zaradi aktualnih podražitev.
Jani Ivanuša (SNS) je dejal, da se, ko vidi, koliko ljudi živi pod pragom revščine, vpraša, kdo je zavozil. Po ustavi je Slovenija socialna država, "a kot kaže, smo zatajili pri izvedbi". Izrazil je dvom, da bi predlagani dvig najnižjega nadomestila izboljšal položaj brezposelnih, in menil, da bi se morali pogovarjati o tem, kako ljudem zagotoviti višje plačilo.

Tadeja Šuštar Zalar (NSi) je dejala, da je višina nadomestila določena po načelu vzajemnosti in solidarnosti ter da ni namenjena niti zagotavljanju kritja minimalnih življenjskih stroškov niti zagotavljanju primerljivosti prihodkov iz obdobja delovne aktivnosti. Čudi jo, da v Levici niso zaskrbljeni zaradi potrebnega dviga proračunskih izdatkov zaradi njihovega predloga, so pa vložili zahtevo za posvetovalni referendum o noveli zakona o dohodnini.

Meira Hot (SD) je menila, da je trenutna ureditev zastarela, saj temelji na nominalnih vrednostih, ki se ne usklajujejo z rastjo življenjskih stroškov. Dejala je, da je spodnja meja nadomestila prenizka, saj je le malo nad višino socialne pomoči, in da bi morala zgornja meja nadomestila bolj odražati višino prispevkov, ki jih je posameznik plačeval pred brezposelnostjo.

Ivan Hršak (DeSUS) je med drugim dejal, da gre za kompleksno vprašanje, saj mora nadomestilo zagotavljati dostojno življenje, hkrati pa lahko previsoko nadomestilo brezposelnega odvrača od aktivnega iskanja zaposlitve – in je naloga vsakokratne vlade, da v sodelovanju s socialnimi partnerji poišče primerno rešitev.

Janja Sluga (NeP) je dejala, da predlagano zvišanje ne bi bilo nesorazmerno. Menijo, da bi morala zgornja meja bolj odražati obseg sredstev, ki jih v času delovne aktivnosti prispevajo tisti z višjimi dohodki.

Zakon o praznikih končal svojo pot

Tudi novela zakona o praznikih in dela prostih dnevih je končala zakonodajno pot. Z novelo bi se v primerih, ko dva koledarsko zaporedna praznika, ki sta prosta dneva, prideta na soboto in nedeljo, en dan prenesel na prihodnji delovni dan, torej na ponedeljek. A je predlog zavrnil že matični odbor, DZ pa se je danes le seznanil s koncem postopka.

Novelo so pripravili v poslanski skupini nepovezanih poslancev (NeP). Po besedah Janje Sluga bi s tem delavcem zagotovili njihovo osnovno pravico do počitka in prostega časa, ki ga lahko posvetijo sebi in svojim bližnjim.

Sprememba bi tako pozitivno vplivala na družinsko in socialno življenje ter sledila najvišji družbeni koristi, je poudarila. Dodala je, da je delovno okolje pri nas izjemno intenzivno, tako da bi ukrep pozitivno prispeval tudi k povečanju motivacije in zadovoljstva zaposlenih, s tem pa k povečanju produktivnosti.

Spomnila je še, da je letošnje leto glede števila praznikov, ki padejo ravno na konec tedna, rekordno. Od 13 praznikov, ki so dela prosti dnevi, jih je oziroma jih še bo kar devet padlo na soboto ali nedeljo. Sicer pa bi s predlogom zaposleni v povprečju dobili dodaten prosti dan povprečno vsakih šest let.

A predlog že na seji odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ni dobil zadostne podpore, zato se je zakonodajni postopek končal, DZ pa se je s tem na seji le seznanil.