Precej pripomb potnikov gre tudi na račun voznega parka. Povprečna starost večine vlakov je več kot 40 let, pet gomulk je povprečno starih 42 let, 38 kanarčkov 43 in šest zelenih vlakov 47 let. Najmlajši vlaki so stari 17 let. Foto: AP
Precej pripomb potnikov gre tudi na račun voznega parka. Povprečna starost večine vlakov je več kot 40 let, pet gomulk je povprečno starih 42 let, 38 kanarčkov 43 in šest zelenih vlakov 47 let. Najmlajši vlaki so stari 17 let. Foto: AP
Zastareli vlaki, zamude in nadomestni prevozi - bo kdaj drugače?
Kdaj bo država začela vlagati v potniški promet?
Koda - o potniškem prometu

Stalne zamude, nadomestni prevozi z avtobusi, ki so dražji od vožnje z vlakom, dolge potovalne poti, umazani vlaki – kritike slovenskega železniškega potniškega prometa se kar vrstijo. "O tem, da bo namesto vlaka vozil avtobus, potniki največkrat sploh nismo obveščeni. Ljudje zbegani čakajo na postajah, ker ne vedo, da morajo na avtobus,'' svojo izkušnjo opiše Matjaž, ki se vsak dan vozi z Jesenic v Ljubljano. ''Iz Ljubljane v Mursko Soboto vlak še vedno vozi več kot štiri ure, da ne govorimo o smradu, umazanih naslonih za glave in neočiščenih WC-jih,'' dodaja Maša iz Gornje Radgone.

320-kilometrsko razdaljo med Brusljem in Parizom hitri vlaki premagajo v uri in pol, pri nas za 127 kilometrov dolgo pot med Ljubljano in Mariborom potrebujejo skoraj dve uri. Po naših tirih že 40 let vozijo isti vlaki, že kupljene hitrejše vlake pa omejujejo počasne proge, ki ne dovoljujejo doseganja velikih hitrosti. Junija so Slovenske železnice objavile razpis za nakup 25 novih potniških vlakov, ki naj bi potnikom omogočili udobnejše potovanje in nekatere sodobne storitve, kot sta brezžični internet in nakup vozovnic prek spleta. A ker se je na razpis prijavil le en ponudnik in še ta je predvideno ceno 150 milijonov presegel za skoraj 20 milijonov evrov, utegnejo Slovenske železnice razpis ponoviti. To verjetno pomeni, da se konec prihodnjega leta še ne bomo vozili z novimi vlaki, kot so sprva napovedali na železnicah.
''Razvoj železnice ima vedno načelno podporo v državnem zboru, ko pa pride do vprašanja denarja, se ministri vedno znova prilagajajo interesom dnevne politike,'' je kritičen Bogdan Zgonc, eden od avtorjev edinega potrjenega nacionalnega programa za razvoj železniške infrastrukture. Program je nastal leta 1996, edina izvedena investicija pa je bila povezava z Madžarsko: ''Vrednost celotnega programa je bila, tako kot za gradnjo avtocest, ocenjena na 2,5 milijarde ameriških dolarjev, cestni program se je nato povečal še za 2,5 milijarde, v železnice pa je šla le okoli tretjina načrtovanega zneska.'' Čeprav se v zadnjih letih vlaga nekoliko več, je to le gašenje požara, je prepričan Zgonc. Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora dodaja, da je potniški promet vedno v drugem planu: ''Ker je seveda tovorni promet tisti, ki prinaša dohodke, medtem ko je potniški promet javna storitev.''

Kdaj bodo primestni vlaki vozili na 15 minut?
Najbolj obremenjene proge so tiste, ki povezujejo Ljubljano z okolico. Da bi jih ljudje še več uporabljali, bi morali voziti pogosteje, pravi Peterlin: ''Potnik se ne bi smel obremenjevati s tem, kdaj pride vlak, ker bi vedel, da bo naslednji prispel najpozneje v 15 minutah.'' Z dobro organizacijo za to niti ne bi bile potrebne prevelike investicije, ampak boljša organizacija, še dodaja: ''Mogoče ugotoviš, da ne potrebuješ novih prog, ampak le prevezave na železniški postaji, nekaj dodatnih izogibališč in novih signalno-varnostnih naprav. Tudi to ni poceni, a gotovo veliko ugodneje kot gradnja novih prog.'' Po študijah iz leta 2013 bi takšna investicija stala 300 milijonov evrov.

Sosedje nas prehitevajo
Čeprav torej v zadnjih letih znova vlagamo v železnice, bomo le stežka ujeli korak z razvitejšimi državami, sploh pri gradnji hitre železnice, ki je predraga, da bi bila le slovenski projekt, razmišlja Bogdan Zgonc. Železnica, ki bi povezala sever in jug Evrope, bi bila velika pridobitev za Slovenijo, a zaradi naše počasnosti nas prehitevajo sosedje: ''Avstrijci in Italijani gradijo vzporedne proge tik ob naši zahodni meji, dokončane bodo predvidoma leta 2025. Po tem interesa za to, sicer najkrajšo in za nas zelo ugodno povezavo čez Slovenijo, verjetno ne bo več.'' Nam bo torej uspelo ujeti zadnji vlak?

O številnih kritikah potniškega prometa in investicijah, ki ga bodo pripeljale v 21. stoletje, so govorili v oddaji Koda v torek, 24. oktobra 2017, ob na 1. programu Televizije Slovenija.

Zastareli vlaki, zamude in nadomestni prevozi - bo kdaj drugače?
Kdaj bo država začela vlagati v potniški promet?
Koda - o potniškem prometu