Država je odvetniku Elisabethe Wurth nakazala slaba dva milijona evrov odškodnine za premoženje, ki ga je sodišče po vojni zaplenilo njenemu očetu, murskosoboškemu županu in zagovorniku madžarizacije Prekmurja Ferdinandu Hartnerju.

Slovenija se je po več letih sodnih bojev poravnala z Elisabetho Wurth, ki je zahtevala vračilo premoženja, ki ga je vojaško sodišče v Mariboru leta 1946 zaplenilo njenemu očetu. Zaradi nedavne smrti denar Wurthove čaka na odločitev dedičev pri odvetniku Hariju Danilu.

Grad in Hartnerjeva vila ostaneta državni
Ferdinand Hartner Lindvay se je po medvojni priključitvi Prekmurja postavil na stran madžarizacije in fašistične stranke ter podpiral boj proti Slovencem. Tri mesece po koncu vojne je bil v hitrem procesu obsojen na smrt, ki se ji je z begom prek meje že marca izognil, zaplenili so mu grad pri Gradu, vilo v Murski Soboti ter več sto hektarjev kmetijskih zemljišč. Država je po odločitvi sodišča povojno obsodbo razveljavila in se poravnala za odškodnino. Grad tako ostaja državni, v njem ostaja sedež Krajinskega parka Goričko, obnova poteka že od leta 1995.

Za odškodnino 1,3 milijona evrov, pol milijona obresti
Na Slovenskem državnem holdingu (SDH) so potrdili, da so 1.888.946 evrov za odškodnino, obresti in sodne stroške že nakazali na račun odvetnika Elisabethe Wurth. Na državnem pravobranilstvu, ki je vodilo postopek, so potrdili, da je bila 16. decembra 2016 sklenjena poravnava, po kateri je "Republika Slovenija dolžna za zaplenjeno premoženje plačati odškodnino v obliki obveznic 1,314.111,00 EUR, s pripadajočimi obrestmi". Dobra tretjina oziroma več kot 500 tisoč evrov je samo obresti. Ker država obveznic ne izdaja več, so odškodnino nakazali v gotovini.

Župan, ki je pozdravil okupatorje
"Pravobranilstvo bi moralo v tem primeru bolj odločno zastopati interese države," je povedala direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota Metka Fujs. O medvojni vlogi Hartnerja namreč po njenem ni dvoma. Ko so nemške enote vkorakale v Mursko Soboto 6. aprila 1941, je bil med Sobočani, ki so Nemce pričakali z navdušenjem. Ko je v skladu z dogovorom med nemškimi in madžarskimi zavezniki 16. aprila v mesto vkorakal madžarski bataljon, se je začelo vključevanje v administrativno razdelitev Madžarske, zamenjava slovenskih uradnikov in učiteljev ter začetek kulturne prenove.

"Duša protislovenskega gibanja"
V mestu so se vrstile parade in proslave, še vedno soboški župan Hartner je postal poslanec vladne stranke Magyar Elet Párt. Kot poslanec v madžarskem parlamentu je podpiral načrtno madžarizacijo Prekmurja in sodeloval z madžarskimi okupacijskimi oblastmi ter podpiral nasprotnike slovenskega odpora ter pregon Judov. "Obsojeni Hartner Lindvay Ferdinand je bil izmed vseh izdajalcev Prekmurja duša vsega protislovenskega gibanja," so zapisali v povojni sodbi.