Poslanci DZ-ja so z 61 glasovi za in 25 glasovi proti sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo ustave, ki pristojnost imenovanja sodnikov z DZ-ja prenaša na predsednika republike in spreminja sestavo sodnega sveta.

Sprejem sklepa o začetku postopka za spremembo ustave je uvod v drugo fazo postopka ustavnorevizijskih sprememb, ki je skupni projekt koalicije in NSi-ja. Ta sicer že od vsega začetka svojo podporo umiku imenovanja sodnikov iz parlamenta pogojuje s hkratno spremembo sestave sodnega sveta. V NSi-ju namreč menijo, da so ključna vprašanja slovenskega sodstva osredotočena v Sodnem svetu, zato so v okviru ustavnorevizijskega postopka zahtevali reformo njegovega delovanja.

Predlagane spremembe ustave predvidevajo, da sodnikov na predlog Sodnega sveta ne bi več volil DZ, ampak bi jih imenoval predsednik republike. Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, bi namesto zdajšnjih 11 imel 15 članov. Sedem članov bi izvolil DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, osem pa izmed sebe sodniki.

Člani Sodnega sveta bi bili izvoljeni za dobo šestih let in ne bi mogli biti znova voljeni. Predsednika pa bi člani izvolili izmed sebe za dobo treh let. Sodni svet bi urejal poseben zakon. Ustavna komisija je konec septembra podprla predlog NSi-ja, da bi za sprejetje tega zakona v DZ-ju morali glasovati dve tretjini navzočih poslancev.

Osnutek ustavnega zakona in stališče ustavne komisije je DZ potrdil s 60 glasovi za in 26 glasovi proti. Komisijo zdaj čaka priprava predloga ustavnega zakona.

Anže Logar glasoval za spremembo ustave

Za obrazložitev glasu pred glasovanjem se je odločil le poslanec SDS-a Anže Logar, ki je poudaril, da govori v svojem in ne v imenu stranke. Logar je namreč v nasprotju s poslanskimi kolegi v SDS-u podprl sklep o začetku postopka za spremembo ustave. Kot je poudaril, nima težav s predlogom, da se imenovanje sodnikov iz državnega zbora prenaša na predsednika republike. Meni namreč, da ni pomembno, kdo sodnike potrdi, ampak je pomembno, kdo jih predlaga.

Se pa ne strinja s predlogom sprememb glede odločanja o sestavi Sodnega sveta, ki bi imel po novem 15 članov. Osnutek ustavnega zakona namreč ne predvideva več, da bi DZ izvolil večino predstavnikov Sodnega sveta, temveč le še sedem od 15 predstavnikov, česar pa Logar ne more podpreti, zato je osnutku ustavnega zakona nasprotoval.

Potrjene novele, na katere je DS sprejel veto

Novelo zakona o povračilu glob zaradi neustavnih covidnih ukrepov so v drugem glasovanju poslanke in poslanci potrdili s 50 glasovi, novelo zakona o zaščiti živali z 52 glasovi, novelo zakona o KGZS-ju pa s 47 glasovi. Proti sprejetju novele zakona o zaščiti živali je glasovalo 28 poslancev, sprejetju drugih dveh novel pa jih je nasprotovalo 33. Za potrditev so sicer novele po tem, ko je državni svet nanje izglasoval veto, potrebovale vsaj 46 glasov.

Zakon o ureditvi nekaterih vprašanj v povezavi s prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi nalezljive bolezni covida 19, določa povrnitev plačanih oz. izterjanih glob v postopkih, ki so bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na podlagah, za katere se je izkazalo, da so neskladne z ustavo. Po zakonu bodo povrnjene globe, stroški prekrškovnih postopkov in postopkov prisilne izterjave ter odvzete premoženjske koristi, ki so bili plačani oziroma izterjani v postopkih, ki so bili uvedeni na pravnih podlagah, za katere se je izkazalo, da so bile v neskladju z ustavo.

Kot omenjeno, je ponovno odločanje državnemu zboru naložil DS, ki je na že sprejeti zakon izglasoval veto. Predlagatelji veta so opozorili, da je zakon neustrezen in neprimeren, sprejete rešitve zakona pa da predstavljajo kršitev načela pravne države in slab zgled za naprej. Poudarili so tudi, da je bilo v času epidemije covida 19 zaradi zagotavljanja varnosti in zdravja ljudi treba sprejemati epidemiološke ukrepe, so opozorili.

Sorodna novica Državni svetniki izglasovali tri vete, tudi na zakon o povračilu glob iz časa epidemije covida-19

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je kot ključni cilj zakona poudarila odpravo posledic pretirane represije in čezmernih posegov v človekove pravice, ki so se zgodili zaradi vladanja z neustavnimi odloki v času epidemije covida 19. Tako bi povrnili zaupanje ljudi v pravno državo in spoštovanje njihovih pravic. Po njenih navedbah je bilo od 7. marca 2020 do 30. maja 2022 uvedenih približno 62.000 prekrškovnih postopkov, skupen znesek izrečenih glob pa je znašal približno 5,7 milijona evrov.

V opoziciji zakona niso podprli, saj menijo, da je nepotreben in neustrezen ter da ruši načela pravne države. Opozorili so tudi, da bi sprejetje zakona, s katerim se posega v odprte prekrškovne ali celo sodne postopke, lahko odprlo plaz novih tovrstnih zahtev. V koalicijskih strankah pa v zakonu vidijo možnost za popravo krivic, storjenih v obdobju epidemije, ko se je pojavila pretirana kazenskopravna represija in pretirano poseganje v človekove pravice, kar se je kazalo tudi s številnimi javnimi shodi in protesti.

Prvak NSi-ja Matej Tonin je odločitev o začetku postopka za spremembo ustave označil kot pomemben korak k apolitičnosti in večji kakovosti sodstva. Sedanji sistem je imenovanje članov Sodnega sveta namreč omogočal le eni politični opciji, današnji začetek postopka za spremembo ustave pa "pelje v smeri", da bo za to potrebno širše politično soglasje, je poudaril.

Po Toninovem mnenju bo to pripeljalo do boljšega izbora sodnikov, na dolgi rok pa tudi do pozitivnih strukturnih sprememb v slovenskem sodnem sistemu. "Ni ključno, kdo potrdi sodnike, ključno je, kdo jih izbira in predlaga v potrditev," je poudaril Tonin.

Predsednik SDS-a Janez Janša pa je predlog ustavnih sprememb glede sodnega sveta označil kot nerazumen, saj sodna veja oblasti, ki doslej ni šla skozi resno tranzicijo, v vsakem primeru odloča sama o sebi, je poudaril. "Če bi bil Sodni svet dejansko sestavljen tako, da ne bi omogočal sodni kasti, da sama sebe regenerira, potem verjetno ne bi bil glavni problem, kdo na koncu podpiše imenovanje sodnikov," je poudaril Janša.

Se bodo kmetje po potrditvi novele o zaščiti živali obrnili na ustavno sodišče?

Novela zakona o zaščiti živali pa med drugim predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice in popolno prepoved privezovanja psov ter uporabe živali v cirkusih. Obenem ureja status terapevtskih psov in uvaja institut kvalificiranega prijavitelja. Gre za osebe, katerih naloge bodo primarno v odkrivanju in prijavljanju mučenja ter zanemarjanja živali, ozaveščanju in sodelovanju v inšpekcijskih postopkih. Zakonsko besedilo določa tudi oblikovanje posebne enote uradnih veterinarjev, ki bo opravljala preglede, nadzorovala pogoje nastanitev in izvajala ukrepe na ozemlju celotne države.

DZ je novelo prvotno sprejel 20. septembra, teden dni pozneje pa je državni svet nanjo izglasoval veto. Ocenil je namreč, da pri oblikovanju sprejetih zakonskih rešitev za zaščito živali veterinarska, kmetijska in pravna stroka niso bile upoštevane.

Sorodna novica Noveli zakona o zaščiti živali se obeta podpora, kmetje napovedujejo ustavno presojo

Predlagatelji, poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Meiro Hot (SD), so kot glavni cilj navedli večjo zaščito živali pred zanemarjanjem in zmanjšanje njihovega trpljenja. Poslanka je na torkovi predstavitvi stališč poslanskih skupin v DZ-ju v imenu predlagateljev zakona znova zavrnila očitke, da novela predstavlja napad na kmete in degradacijo veterinarske stroke. "Še enkrat poudarjam, ne gre za napad na nikogar, ampak za iskreno željo narediti odločen in potreben korak naprej za večjo in boljšo zaščito živali," je dejala.

Novelo zakona o zaščiti živali so podprle vse koalicijske poslanske skupine, proti pa sta bili v opozicijskih strankah SDS in NSi. Opozicijski poslanci so med obravnavo zakona poudarili številne pripombe zakonodajno-pravne službe DZ-ja, ki je med drugim ocenila, da je zakon pomanjkljiv, da ne spoštuje načel pravne države in enakosti pred zakonom.

Predstavniki kmetijskih organizacij so v torek pred začetkom seje DZ-ja znova izrazili nasprotovanje noveli zakona o zaščiti živali. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je v izjavi za medije napovedal, da če bo novela vnovič sprejeta, bodo zahtevali ustavno presojo. Prepričani so namreč, da bi lahko imela "neželene in nepričakovane posledice na celoten sektor ter tudi družbo kot celoto".

Kritikam novele zakona o KGZS-ju se je pridružil del poslancev SD-ja

Novelo zakona o KGZS-ju pa so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo Čalušić (Svoboda). V skladu z novelo na prihodnjih volitvah, ki bodo leta 2024, za položaje v ključnih organih zbornice, torej svet, upravni odbor ter predsednika in podpredsednike, ne bi smeli kandidirati člani organov političnih strank na državni ravni, poslanci Evropskega parlamenta, funkcionarji v Evropski komisiji in Evropskem svetu, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci, poklicni župani, generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji, direktorji občinske uprave ali tajniki občine. "Po našem mnenju javni funkcionarji in politiki nimajo česa početi v organih zbornice, saj vanjo vnašajo politične konflikte in obremenjenost z dnevno politiko," je na torkovi seji dejala poslanka.

Državni svetniki, ki so na novelo izglasovali veto, pa so prepričani, da novela krši ustavno načelo enakosti pred zakonom in da določb predloga zakona ni mogoče izvajati, saj članstvo v političnih strankah in politično delovanje ni informacija javnega značaja, ki bi jo lahko ob kandidaturi posameznikov v organe KGZS-ja preverjali.

Zakon so na drugem glasovanju podprli poslanci Svobode, Levice in trije poslanci SD-ja.
Preostali štirje poslanci SD-ja se namreč pridružujejo kritikam, da je zakon ustavno sporen, je v torek pojasnil poslanec Damijan Zrim. Tako kot poslanci SDS-a in NSi-ja so med drugim kritični do dejstva, da predvidena ureditev velja zgolj za KGZS, ne pa tudi za druge zbornice z obveznim članstvom, kot sta odvetniška in zdravstvena. Nasprotovanje noveli zakona o KGZS-ju so v preteklosti večkrat izrazili tudi v vodstvu zbornice.

Sprejeta novela o duševnem zdravju

Poslanci so z 59 glasovi za in 25 proti sprejeli predlog vladne novele zakona o duševnem zdravju. Namen zakona je med drugim odpraviti neustavnost in zagotoviti varstvo človekovih pravic na področju osebne svobode, varstva človekove osebnosti ter dostojanstva in svobode gibanja, pa tudi izboljšanja dostopa do storitev.

Glavni cilj predloga novele zakona je implementacija odločb ustavnega sodišča iz let 2015 in 2019. Prejšnji zakon je bil namreč neustaven v delu, ki ureja postopek sprejema osebe, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda. Predlog nove zakonske ureditve pa upošteva, da je takšna oseba sposobna privoliti v zdravljenje oz. oskrbo ali ju zavrniti. S tem ji je dana možnost, da lahko sodeluje v postopku odvzema prostosti.

Zakonske spremembe in dopolnitve pa vsebujejo tudi rešitve, s katerimi se omogoča dostopnost do nekaterih oblik psihiatrične zdravstvene obravnave že v primarnem zdravstvenem varstvu oz. že v primarni obravnavi posameznika. Nadzorovana obravnava posameznika tako ne bo omejena le na psihiatrične bolnišnice, temveč se bo izvajala že pred samim sprejemom v psihiatrično bolnišnico ali – kar je najpomembnejše – tudi po končanem bolnišničnem zdravljenju, je na seji DZ-ja v torek povedal poslanec SD-ja Soniboj Knežak.

Po drugi strani pa se skladno z zakonom o pacientovih pravicah, ki to načeloma že določa, pravico do odločanja o lastnih zdravstvenih posegih daje tudi otroku, ki je že dopolnil 15 let, če izpolnjuje pogoj razsodnosti, torej je sposoben razumevanja posledic svojih odločitev, je poudarila poslanka.

Novosti pri urejanju trga dela

Poslanci so z 59 glasovi za in 26 proti potrdili novelo zakona o urejanju trga dela, ki z dveh na največ štiri leta podaljšuje obdobje vključitve v javna dela.

Predlog novele zakona o urejanju trga dela je v okviru zakonodajnega svežnja za urejanje razmer otrok iz težavnih socialnih okolij, tudi romskih, v parlamentarni postopek s podpisi več kot 5000 volivcev vložila skupina 11 županov občin jugovzhodne Slovenije in Posavja. Cilj predlaganih sprememb je po navedbah predlagateljev hitrejša aktivacija brezposelnih oseb in podaljšanje delovne aktivnosti ranljivih skupin brezposelnih oseb.

Matični odbor DZ-ja za delo je sicer predlog novele s sprejemom več dopolnil koalicije močno predrugačil. Večino predlaganih sprememb je z dopolnili črtal, sprejel pa je dopolnilo, s katerim je obdobje vključenosti dolgotrajno brezposelnih oseb v programih javnih del podaljšal z največ dveh na največ štiri leta.

Predlog novele so podprli poslanci strank Gibanje Svoboda, SD in Levica ter NSi. Novelo sta podprla tudi poslanca narodnih manjšin.

V koalicijskih poslanskih skupinah so v razpravi poudarili, da predlog novele zakona, kot je bil vložen v parlamentarni postopek, ne prinaša ustreznih rešitev in v takšni obliki ne bi dosegel svojega namena. Kot primernejšo rešitev so tako ocenili možnost podaljšanja obdobja vključitve brezposelnih Romov v javna dela. Takšno rešitev so že na seji matičnega odbora DZ-ja za delo podprli s predlaganim dopolnilom.

Tako spremenjen predlog novele so sicer podprli tudi v NSi-ju, a obenem izrazili obžalovanje, da "koalicija ni zmogla sprejeti zakona, kot so ga predlagale lokalne skupnosti v sodelovanju s civilno družbo in pristojnimi institucijami".

V SDS-u medtem menijo, da z dopolnili spremenjen predlog novele zakona težav državljanov iz socialno šibkejših in težavnih okolij ter posledic dolgotrajne brezposelnosti ne rešuje v celoti, zato ga niso podprli.