"Potrošnik je tisti, ki bo odločil. Mi pa moramo trdo delati in določiti razmerja med deležniki in upoštevati, kaj se zgodi, ko je presežek," je prepričana Mariča Lah iz Trgovinske zbornice Slovenije. Kot pravi, je prav slovenska trgovina prva začela promocijo slovenskih izdelkov. "Najsrečnejše ljudi poštenje naredi," je pogovor sklenil Branko Ravnik iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Pričakuje, da bodo s sobotnim shodom o tem prepričali tudi Slovence.

Nekaj denarja bo prispeval EU
"Država je dobila nekaj denarja iz Evropske unije, a to je premalo," je prepričan minister Dejan Židan. Druge rešitve so odpiranje tujih trgov. V Avstrijo je mogoče prodati samo tisto, česar nimajo, opozarja Izidor Krivec iz Celjskih mesnin. "Tam deluje veriga in so jo imeli že dolgo pred vstopom v Evropsko unijo," pravi Krivec. Opozarja, da je število prašičev v Sloveniji padlo, medtem ko je v Avstriji medtem zraslo. Nekdanji kmetijski minister in evropski poslanec Franc Bogovič je prepričan, da bi moralo več ljudi poiskati tržne niše. Njegovo podjetje prodaja jabolka vse do Dubaja.

Samo tretjina kupcev išče slovensko blago
"Samo tretjina kupcev ciljno išče slovensko blago, a so zanj pripravljeni dati le pet odstotkov več," pojasnjuje Mariča Lah iz trgovinske zbornice. Vsi deležniki bi se morali dogovoriti, kako spremeniti navade kupcev. A kmetje so prepričani, da to ni edini razlog za previsoke cene. "Dragi trgovski centri so se gradili na najboljši kmetijski zemlji brez logike. Zdaj moramo to plačati," razloge za drago hrano pojasnjuje Branko Ravnik iz kmetijsko-gozdarske zbornice.

"Ne trdim, da gre kmetom dobro"
V trgovinski zbornici so prepričani, da celo le uravnavajo z dobavitelji, medtem ko so kmetje prepričani, da se dobički izgubljajo ravno pri trgovcih. "Ne trdim, da je kmetom dobro, vendar jim je v primerjavi z evropskimi kmeti bolje," je prepričan Izidor Krivec iz Celjskih mesnin, ki pravi, da je odkupna cena mesa v Sloveniji še vedno višja kot v drugih evropskih državah.

Medsebojno tekmo najbolj občuti kupec
"Kmetje tekmujejo med seboj in z živilsko industrijo, vsi skupaj pa proti trgovcem," porazno stanje v slovenski prehranski verigi opisuje agroekonomist dr. Emil Erjavec. Razdrobljenost in nepovezanost pridelovalcev in živilcev kot zadnji člen v verigi najbolj občuti kupec – tako z manjšo izbiro kakovostnih izdelkov kot s cenami.

Kupci lahko glasujejo z denarnico
Če glasuje z denarnico – pogosto izbere tuje, saj moto "kupujmo domače" največkrat pomeni tudi – dražje. To velja celo za mleko in mlečne proizvode, čeprav so odkupne cene mleka zdrsnile pod 30 centov za liter in se približujejo zgodovinskemu dnu. Zakaj potem ne opazimo nižjih cen na trgovskih policah? Ob tem se država drži ob strani, ker da ne sme posegati v svobodno tržno pobudo. Bo v takšnih razmerah slovenski kmet preživel?

Plačujemo davek na prodajo slovenskih podjetij?
V stanovskih organizacijah bijejo plat zvona, stiska bo kmete v soboto pognala na proteste. Ali kot del globalnega sveta zgolj občutimo posledice porušenih cenovnih razmerij na mednarodni ravni in neodzivnost evropske kmetijske politike, ali pa posredno plačujemo tudi davek za razprodajo slovenske predelovalne industrije in največjega trgovca tujcem? Nekaj konkretnih izzivov s sogovorniki iz prakse in stroke je bilo razgrnjenih v problemski reportaži s slovenskega podeželja.

Podrobna analiza pa je potekala v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom in gosti: pristojnim ministrom Dejanom Židanom, Brankom Ravnikom iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Izidorjem Krivcem iz Celjskih mesnin, Maričo Lah iz Trgovinske zbornice Slovenije ter evropskim poslancem in nekdanjim ministrom Francem Bogovičem.