Med pristopnicami bo vladalo prosto gibanje, razen če bo prišlo do motenj zaradi delavcev iz novink.

Če bo do motenj prišlo, bo vlada uvedla varnostno klavzulo in zaščitila trg delovne sile, s čimer mora soglašati Evropska komisija. Slovenija bo sicer nadaljevala dogovore z Italijo in Avstrijo glede zaposlovanja Slovencev v teh dveh državah. Pogovori se bodo nadaljevali tudi s Portugalsko, ki je izrazila pripravljenost za sklenitev dvostranskega sporazuma na področju zaposlovanja.

Tujcem 17.100 delovnih dovoljenj
Vlada je sprejela tudi kvoto delovnih dovoljenj za leto 2004, s katero je omejila število tujcev na slovenskem trgu delovne sile. Prihodnje leto bo tako tujcem namenjenih 17.100 delovnih dovoljenj, kar predstavlja 1,96 odstotka aktivnega prebivalstva.

Državna sekretarka Staša Baloh Plahutnik je dejala, da je vlada ukrep sprejela zaradi pričakovanega povečanja zaposlovanja tujcev. V skupno število kvot se ne bodo upoštevali tisti delavci, ki že imajo delovno dovoljenje. Dovoljenja, izdana državljanom EU-ja, se bodo sicer vštela v kvoto, vendar se jim bodo izdajala ne glede na njeno izpolnitev.

Ukinitev Srda
Vlada je sprejela predlog zakona o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Srda in prenehanju Agencije RS-a za prestrukturiranje in privatizacijo. S sprejetjem zakona bodo izpolnjeni pogoji, da se Slovenska razvojna družba, katere delovanje je v neskladju z evropskimi pravili dodeljevanja državnih pomoči, izpiše iz sodnega registra.

Z uveljavitvijo zakona se bodo vsa pooblastila in pravice Srda prenesli na Družbo za upravljanje in svetovanje (DSU), ki bo prevzela tudi vse nedospele obveznosti. Nanjo se bodo prenesle tudi naloge Agencije RS-a za prestrukturiranje in privatizacijo. Vlada naj bi obravnavala omejitev izdaje delovnih dovoljenj tujcem iz tretjih držav.

Spremembe v visokem šolstvu
Ministrski zbor je pripravil tudi predlog novele zakona o visokem šolstvu. Gre za pravni okvir za uresničevanje ciljev, določenih z bolonjsko deklaracijo. Novela sledi trem ključnim ciljem: uveljaviti nacionalni sistem za zagotavljanje kakovosti, sprejeti sistem študija z dvema glavnima stopnjama in uveljaviti sistem lahko prepoznavnih in primerljivih stopenj.

Tako je predvidena tristopenjska študijska struktura - prva je dodiplomska, drugi dve pa sta podiplomski. Trajanje dodiplomskih študijskih programov je opredeljeno z leti (tri do štiri leta) in kreditnimi točkami (180 do 240 kreditnih točk). Ena kreditna točka pomeni 25 do 30 ur študentovega dela, v letniku študija pa si je mogoče pridobiti 60 kreditnih točk. Nova struktura študija naj bi se vpeljala do študijskega leta 2008/2009.

Usklajevanje pravnega reda
Vlada je nadaljevala usklajevanje pravnega reda z EU-jem. Tako je sprejela predloge zakonov o ratifikaciji petih mednarodnih aktov. Slovenija mora še pred vstopom v EU ratificirati 14 mednarodnih dokumentov, takoj po vstopu pa še 11.

Natova letala na slovenskem nebu
Vlada je sprejela tudi uredbo o načinu izvajanja nadzora zračnega prostora. S tem bo omogočila posredovanje na slovenskem nebu letalom Nata.

Ker Slovenija nima prestreznih letal, po normativih Nata ne more sama nadzirati zračnega prostora, zato bodo to vlogo prevzela letala drugih držav zavezništva.

Zbor ministrov je potrdil tudi 3,5-odstotno povišanje RTV-prispevka, ki bo s 1. aprilom znašal 2.637 tolarjev.