Mi smo le potrdili že znan vzorec iz Evrope. Islandija je dobila premierko, ko je država bankrotirala, Angela Merkel je postala voditeljica stranke CDU, ko je moral predsednik Kohl odstopiti zaradi strankarske korupcijske afere, Ljudmila Novak je postala predsednica NSi, ko je stranka izpadla iz parlamenta.
Tega mesta ni personalizirala, kot so ga nekateri pred njo, ves čas je držala visoko profesionalno raven komuniciranja z različnimi javnostmi, bila je bolj ko ne redkobesedna, poskušala je z dialogom reševati mnoge težave in ni spregledala tega, da je bila na tem mestu prva ženska v zgodovini države Slovenije
Če ne bi bili njeni promotorji kar naprej pošiljali v obtok bebastih zgodb o čevljih, krilih in tigrastih vzorcih, bi ljudje, ki se za politiko ne brigajo kaj dosti, komajda vedeli tudi za Alenko Bratušek. To je dobro, to diši po tistem, čemur se je včasih reklo politična normalizacija. Ni trajalo dolgo, ampak zdaj, ko se v mesto vrača cirkus, priznajmo: dobro nam je delo. Kljub vsem upravičenim kritikam si ta blagi mir, s katerim je prva ženska na slovenskem vladarskem položaju opravljala svoje delo, velja zapomniti. Šele skozi žgečkljive zgodbe o premierkinih prekratkih krilih smo začeli spoznavati, kako zelo utrujeni smo od politikov, njihovih pobojev, dosjejev, ropov, prevar, rdečih, belih in črnih, od vseh janezov, ki niso nikoli nič krivi, in od vseh milanov, ki vedno stojijo za vsem.
"Izjavo premierke v odstopu in njen poziv je mogoče razumeti kot njeno spoznanje, kako težko je v Sloveniji biti ženska v politiki na najodgovornejši funkciji," je predsednica Ženskega lobija Metka Roksandić označila prvo neposredno naslavljanje žensk v odstopni izjavi prve slovenske predsednice vlade Alenke Bratušek. V televizijskem nagovoru je Bratuškova dejala "Drage Slovenke, naš čas šele prihaja, čas polne enakopravnosti in odkritosrčnega sodelovanja".
Moški moči ne želijo deliti
Metka Roksandić dodaja, da je Bratuškova s tem pozivom le potrdila že večkrat izražena mnenja, da sta ženskam pot v politiko in prevzem najodgovornejših funkcij otežena zaradi vladavine moških, ki svoje pomembnosti in politične moči ne želijo deliti.
Ženske niso okras na listah
"Kot prva predsednica vlade v zgodovini Slovenije je simbolno pokazala, da lahko ženske odgovorno opravljajo vse politične funkcije v državi, vodstva političnih strank pa so odgovorna, da jim to omogočijo. Politične stranke so tiste, ki so odgovorne za paritetno sestavo kandidatnih list in da ženske na teh listah niso 'okras' zaradi pravil volilnega zakona," kritično ugotavlja Metka Roksandić.
Ženske si svoje mesto morajo priboriti
Povedano utemeljuje s tem, da na kandidatnih listah parlamentarnih strank za volitve v Evropski parlament ni nobene ženske, ki bi bila nosilka liste. "Je kvečjemu druga ali pa celo le tretja na listi. Ženske v slovenski politiki niso samoumevnost, svoje mesto v političnem odločanju si bo treba priboriti," opozarja Metka Roksandić.
Edini ženski, ki sta prvi na listah za Evropski parlament, sta Darja Radić iz Zaresa in Violeta Tomič, ki je nosilka liste Združena levica za volitve – a tukaj gre za neparlamentarni stranki.
Potrdili evropski vzorec
Da smo v Sloveniji dobili prvo predsednico vlade, je odraz nezmožnosti dogovora moških političnih voditeljev in spleta okoliščin, poudarja Metka Roksandić, a to ni slovenska posebnost: "Mi smo le potrdili že znan vzorec iz Evrope. Islandija je dobila premierko, ko je država bankrotirala, Angela Merkel je postala voditeljica stranke CDU, ko je moral predsednik Kohl odstopiti zaradi strankarske korupcijske afere, Ljudmila Novak je postala predsednica NSi-ja, ko je stranka izpadla iz parlamenta," našteva Roksandićeva.
O večji udeležbi žensk odločajo moški
"Težave v državi ali znotraj politične stranke ali zaradi različnih težav političnih voditeljev so razlog, da se da možnost tistim, ki so najbolj zaupanja vredne in odgovorne, to so ženske. Ženske je le treba spodbuditi, da prevzamejo funkcije, a o tem še vedno večinsko odločajo moški strankarski kolegi. Odgovornost za spremembo in večjo udeležbo žensk je predvsem pri voditeljih (moških) političnih strank," opozarjajo iz Ženskega lobija.
Ženska je še vedno druga izbira
"Izvolitvi Alenke Bratušek za predsednico vlade je botroval zaplet pri potrditvi mandatarja, kar pomeni, da je bila ženska druga, in ne prva izbira. In to se nenehno ponavlja. Ženska je izbrana kot Druga, kot tista, ki je od nekod drugod, kot tujka v tem (političnem) polju. In to jo je ves čas njenega mandata tudi spremljalo. Ves čas se jo je obravnavalo tudi ali predvsem kot žensko," ugotavlja Milica Antić Gaber, predavateljica sociologije spola, na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Bratuškova vladala drugače
Ugotavlja, da je bilo vladanje Bratuškove vendarle drugačno od dosedanjih na več ravneh: "Tega mesta ni personalizirala, kot so ga nekateri pred njo, ves čas je držala visoko profesionalno raven komuniciranja z različnimi javnostmi, bila je bolj ko ne redkobesedna, poskušala je z dialogom reševati mnoge težave in ni spregledala tega, da je bila na tem mestu prva ženska v zgodovini države Slovenije."
Političarke nočejo izpostavljati ženskosti
Ob koncu svojega mandata je nagovorila ženski del volilnega telesa in Milica Antić Gaber ji to šteje v dobro: "Mnoge tega ali niso želele, hotele ali mogle izpostavljati. Ona je to naredila s poudarkom, čeprav nekoliko nerodno in bi bilo sprejeto še bolje, če bi nas nagovorila kot državljanke ali celo prebivalke Slovenije. Ne samo zaradi njenega spola, ampak tudi zaradi zgoraj naštetega in tega, da “nas čas šele prihaja” (kot je podobno pred časom nastopila s svojim geslom “Prihodnost je ženskega spola” že Katarina Kresal), si zasluži tudi našo podporo," ugotavlja Milica Antić Gaber.
Sprememba spola ne pomeni spremembe politike
Nasprotnega mnenja je njena kolegica s Filozofske fakultete, sicer anglistka, Lilijana Burcar: "Biološki spol še ne pomeni tudi, da se spreminja vsebina sistema, ki gradi, kot kažejo politike, ki so jih vodile vse kvazidemokratične vlade od 1991 dalje, vključno z vlado Alenke Bratušek, na repatriarhalizaciji družbe," ocenjuje, kritiko pa utemeljuje s tem, da so bile v času vlade Alenke Bratušek med drugim predlagane zakonske spremembe, ki podaljšujejo zaposlovanje žensk za polovični delovni čas do otrokovega končanega prvega razreda osnovne šole.
Feminizacija revščine
"Delo za polovični delovni čas je tipična oblika prekarizacije in segregacije žensk kot še bolj podplačane in vse bolj zgolj sekundarne delovne sile, kar je na Zahodu odločilen dejavnik, ki prispeva k tako imenovani feminizaciji revščine."
Tudi v času, denimo, vlade Margaret Thacher se je materinsko varstvo žensk drastično oklestilo, prav tako so bile prisiljene sprejeti več kot samo eno vrsto dela za polovični delovni čas, da bi lahko s svojim degradiranim dohodkom prispevale le k poravnavi položnic znotraj svojih družin. "In, ali ni bila Margaret Thatcher ženska, če postavim slavno izjave Sojourner Truth v ta kontekst?" se sprašuje Burcarjeva in hkrati odgovarja: "Biološki spol tudi naše premierke še ni zagotovilo kakršnih koli emancipatornih politik."
S kvotami do 40 odstotkov žensk v politiki
Metka Roksandić vseeno meni, da so potrebni ukrepi za večjo izvolitev žensk, ki bi lahko prinesli bistvene spremembe brez velikih prilagoditev že za te predčasne volitve. To so po njenem mnenju: ukinitev volilnih okrajev, določitev 40-odstotne kvote za posamezen spol, izmenična razporeditev kandidatk in kandidatov na prvi polovici kandidatne liste ter uvedba absolutnega obveznega preferenčnega glasu.
Kako do dejanske emancipacije žensk?
Lilijana Burcar pa na to odgovarja: "Samo simbolično dodajanje žensk zavoljo kvotnega sistema v obstoječi izkoriščevalski sistem nima nobene povezave z emancipacijo žensk: gre kvečjemu za zamegljevanje razumevanja dejanskega stanja različnih oblik izkoriščanja, ki med drugim temeljijo tudi na uvajanju ali pa poglabljanju (namišljenih) spolnih razlik," sklene svojo analizo Lilijana Burcar.
Mi smo le potrdili že znan vzorec iz Evrope. Islandija je dobila premierko, ko je država bankrotirala, Angela Merkel je postala voditeljica stranke CDU, ko je moral predsednik Kohl odstopiti zaradi strankarske korupcijske afere, Ljudmila Novak je postala predsednica NSi, ko je stranka izpadla iz parlamenta.
Tega mesta ni personalizirala, kot so ga nekateri pred njo, ves čas je držala visoko profesionalno raven komuniciranja z različnimi javnostmi, bila je bolj ko ne redkobesedna, poskušala je z dialogom reševati mnoge težave in ni spregledala tega, da je bila na tem mestu prva ženska v zgodovini države Slovenije
Če ne bi bili njeni promotorji kar naprej pošiljali v obtok bebastih zgodb o čevljih, krilih in tigrastih vzorcih, bi ljudje, ki se za politiko ne brigajo kaj dosti, komajda vedeli tudi za Alenko Bratušek. To je dobro, to diši po tistem, čemur se je včasih reklo politična normalizacija. Ni trajalo dolgo, ampak zdaj, ko se v mesto vrača cirkus, priznajmo: dobro nam je delo. Kljub vsem upravičenim kritikam si ta blagi mir, s katerim je prva ženska na slovenskem vladarskem položaju opravljala svoje delo, velja zapomniti. Šele skozi žgečkljive zgodbe o premierkinih prekratkih krilih smo začeli spoznavati, kako zelo utrujeni smo od politikov, njihovih pobojev, dosjejev, ropov, prevar, rdečih, belih in črnih, od vseh janezov, ki niso nikoli nič krivi, in od vseh milanov, ki vedno stojijo za vsem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje