Kot so sporočili s kulturnega ministrstva, se vlogo na za to predpisanem obrazcu lahko odda prek elektronske ali navadne pošte ali osebno na ministrstvu, priložena pa ji morajo biti dokazila o nastali škodi. Ministrstvo bo o upravičenosti do izplačila pomoči odločilo v 15 dnevih od prejema vloge.

Po zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov je do enkratne solidarnostne pomoči upravičen samozaposleni v kulturi, ki je vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi in ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz proračuna, ter samostojni novinar, vpisan v razvid samostojnih novinarjev.

Do pomoči je upravičen tudi verski uslužbenec, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ima pravico do namenske državne finančne pomoči iz proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost. Enkratna solidarnostna pomoč se v dohodkovni cenzus ne všteva.

Samozaposleni v kulturi, ki so vpisani v razvid, so lahko upravičeni tudi do pomoči v okviru začasnega ukrepa za samozaposlene. Tega lahko uveljavljajo preko informacijskega sistema finančne uprave na portalu eDavki.

Stanovanja javnega sektorja za poplavljene

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je Koroško obiskala danes, minister za delo Luka Mesec pa se je seznanil z razmerami na Kamniškem.

Na območju Kamnika je po poročanju Radia Slovenija trenutno 50 gospodinjstev oziroma 200 ljudi brez primernih prostorov za bivanje. "Na ravni države se bomo potrudili, da pridejo čim prej do kriznih nastanitev. Eden od ukrepov je tudi možnost subvencije tržne najemnine, če je poplavljeno stanovanje. Vsi, ki so utrpeli tako škodo, da so stanovanja neprimerna za bivanje, so od petka upravičeni do subvencije za najem stanovanja na trgu," je pojasnil minister Mesec.

Še enkrat je pozval prizadete, da se zglasijo na centrih za socialno delo in oddajo vlogo za solidarnostno pomoč. "Tukaj ne gre za povračilo škode, ampak za prva finančna sredstva, da se ljudje lahko postavijo na noge," je dodal. Vlogo lahko oddajo do konca leta fizično ali v elektronski obliki. Pridobiti jo je mogoče tudi v papirnicah DZS-ja.

Do izredne solidarnostne pomoči bodo upravičeni vsi, ki zaradi poplav in plazov trpijo hujšo škodo, ne glede na njihov dohodek. Pomoč bo izplačana kot enkraten znesek v višini največ sedmih minimalnih plač – a največ toliko, kot znaša višina škode. Samske osebe bodo prejele največ slabih 5000 evrov, par brez otrok do dobrih 7600 evrov, štiričlanska družina pa bo prejela največ 11.466 evrov.

Kot je poročal STA, je Mesec poudaril, da se ta pomoč ne bo štela v povračilo škode. Izplačila bodo predvidoma v zadnjem tednu septembra ali v začetku oktobra, je dodal.

"Do izredne solidarne pomoči so upravičeni vsi, ki so utrpeli kakršno koli škodo kot posledica poplav in plazov po 4. avgustu 2023. Ob vlogah dokazil o nastali škodi ni treba oddajati, je pa treba do 30. junija 2024 priložiti vsa dokazila, kako so se sredstva porabila za sanacijo ali nadomeščanje uničenih stvari," je za TV Slovenija pojasnila direktorica direktorata za socialne zadeve Barbara Goričan in dodala, da poleg 7-kratnika minimalne plače solidarnostne pomoči interventni zakon predvideva tudi dodatni znesek, ki ga lahko uveljavljajo posamezniki, ki so zapustili svoje domove in živijo v najetem stanovanju. Več o tem, kako do informacij, je objavljeno na spletni strani ministrstva in CSD-jev, na voljo je tudi dežurni telefon na ministrstvu.

Direktorica CSD-ja Osrednja Slovenija Vzhod Andreja Rihter pa je poudarila, da so takoj po poplavah, ki so prizadele njihovo območje, šli na teren. "Naši zaposleni so nemudoma nudili vse informacije, ki so bile zbrane v okviru psihosocialne pomoči, kaj lahko od nje pričakujejo. Šli smo od hiše do hiše, v blato, v hrib tam, kjer so razmere bile varne, tam, kjer niso bile varne, smo organizirali srečanja ali po gasilskih domovih ali občinskih zgradbah, da bi prišle informacije do čim več ljudi," je pojasnila.

V CSD-ju Osrednja Slovenija – vzhod Enota Kamnik so zbrali že 1500 vlog za solidarnostne pomoči v zadnjem mesecu. Za primerjavo v tej enoti CSD na leto obravnavajo 2500 vlog. V Kamniku so jih zbrali 600, v Domžalah 800, v Litiji za zdaj 156, dobršen del teh vlog so socialni delavci po njegovih besedah zbrali po terenu.

Prizadeti naj se obrnejo na občine

Distribucijski operater električne energije SODO je pozval, naj se prizadeti v poplavah za vse informacije glede upravičenosti do interventnih ukrepov ter za oddajo vloge za povrnitev nastale škode obrnejo na občinske komisije, ki izvajajo popis škode.

"Dokazila o škodi in vloge za povrnitev škode ni treba pošiljati distribucijskemu operaterju, elektrodistribucijskim podjetjem ali dobaviteljem električne energije. Distribucijski operater električne energije bo podatke o povzročeni škodi na posameznih objektih pridobil sam, iz centralne zbirke podatkov, ki jo vodi uprava za zaščito in reševanje," so navedli v sporočilu za javnost in dodali, da se bo vsem odjemalcem v Sloveniji električna energija, ki je bila dobavljena na dan solidarnosti, 14. avgusta, obračunala po nižji dnevni tarifni postavki.

SODO bo na podlagi ocenjene škode na posameznem objektu odjemalce v osmih dneh od prejema podatkov razvrstil v tri skupine, in sicer na tiste, pa katerih je nastala blaga ali huda škoda na objektih ter na tiste, kjer je bil objekt popolnoma uničen in odjem ni mogoč.

"Vsem odjemalcem, pri katerih zaradi posledic poplav in plazov odjem električne energije ni mogoč, se tarifne postavke elektrooperaterjev za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo znižajo na nič. Ta ukrep velja od 4. avgusta do ponovne priključitve na električno omrežje in oskrbe z električno energijo," so še navedli.

Kmalu klicni center za pomoč pri pridobivanju sredstev

Od sobote namreč velja interventni zakon, ki prinaša različne oblike pomoči prebivalstvu, občinam, podjetjem in kmetom. Prva izplačila naj bi bila zadnji teden septembra in prvi teden oktobra.

Za pomoč, tudi pri oddaji vlog, bo ta teden vzpostavljen klicni center na številki 114, začeli pa se bodo pogovori o ustanovitvi tehničnih pisarn, namenjenih prizadetim pri iskanju rešitev pri sanaciji posledic avgustovske ujme. Dokumenti za odprtje tehničnih pisarn so pripravljeni, pravijo pristojni.

Ta teden bo občinam pri popisu škode pomagalo tudi 150 javnih uslužbencev, ki so jih v preteklih dneh usposobili za vnos podatkov o škodi v aplikacijo Ajda.

V Lačji vasi pri Nazarjah hrvaška vojska postavlja montažni most

V Lačji vasi pri Nazarjah bodo čez reko Dreto postavili montažni most, ki ga je zagotovila Hrvaška. Nazarski župan Matej Pečovnik je povedal, da so 30-metrski most s hrvaškimi specialnimi vozili pripeljali iz Karlovca. Hrvaška vojska je v nedeljo že začela dela, most naj bi bil sestavljen do srede.

Po postavitvi mostu bo treba zaradi razlike med višino obeh bregov Drete urediti še klančine. Montažni most bo nadomestil prejšnjega lesenega, ki ga je odnesla avgustovska vodna ujma. Gre za prvi tovrstni most, ki ga bo hrvaška vojska postavila izven meja Hrvaške.

Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje zagnalo proizvodni liniji

Medtem je znova zagnalo prvi dve proizvodnji liniji podjetje BSH Hišni aparati Nazarje, ki je bilo močno prizadeto v avgustovski vodni ujmi, ko je proizvodne hale zalila voda in dosegla več kot 1,8 metra v višino. Vodstvo družbe je vzpostavilo krizno ekipo, ki je s Civilno zaščito BSH in gasilci v podjetju oblikovala delovne skupine, v katerih so zaposleni čistili prostore in odstranjevali uničeno opremo.

Zdaj so najprej zagnali linijo paličnega mešalnika ter mini mešalnika. "Z olajšanjem in veseljem zremo v lažji jutri in optimistično prihodnost, saj se bo linijama kmalu in postopoma pridružil tudi zagon ostalih proizvodnih linij. Vodstvo družbe ocenjuje, da se bo v prvem četrtletju prihodnjega leta proizvodnja zagnala v celoti in v obsegu, kot je bila pred poplavami," so zapisali v nazarski družbi. Pomoč in solidarnost so podjetju izkazali številni dobavitelji in poslovni partnerji, vodstvo koncerna BSH pa je ustanovilo sklad za pomoč zaposlenim, prizadetim v poplavah.

Vloge za povračilo plač zaradi odpravljanja posledic poplav

Eden od ukrepov za pomoč, ki jih določa interventni zakon, je tudi povračilo izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri delodajalcu. Delodajalci, ki so po poplavah v začetku avgusta odredili zaposlenim drugo delo, npr. čiščenje proizvodnih prostorov, lahko tako od danes oddajo vlogo za povračilo izplačanih plač tem delavcem. Sprejemajo jih na zavodu za zaposlovanje, izplačane plače pa bodo prejeli povrnjene v celoti. Rok za oddajo vloge je 18. september.

Za koriščenje tega ukrepa je pomembno, da delodajalci zaposlenim odredijo obveznost opravljanja drugega dela pisno. To morajo storiti najpozneje do 7. septembra. Pisna odredba je eno od dokazil, ki jih morajo delodajalci priložiti vlogi za povračilo izplačanih plač zaposlenim. To storijo elektronsko prek zavodovega portala za delodajalce. Povračilo izplačanih plač lahko uveljavljajo za obdobje od 3. avgusta do 3. septembra letos.

Izplačane plače tem zaposlenim bodo dobili povrnjene v celoti, vendar največ do višine povprečne mesečne plače za maj 2023. Povračilo se bo izplačevalo mesečno.