Za ljudi bolezen ni nevarna, v Sloveniji pa se je nazadnje pojavila l. 1996. Foto: RTV SLO
Za ljudi bolezen ni nevarna, v Sloveniji pa se je nazadnje pojavila l. 1996. Foto: RTV SLO
Prašičja kuga
Na Hrvaškem je bilo od pojava bolezni 11. januarja do 3. marca 18 žarišč pobitih pa 789 prašičev. Foto: EPA
Vida Čadonič Špelič
Čadonič Špeličeva je hrvaško stran oštela, saj so za žarišče ob meji zvedeli že pred dnevi, a uradnega obvestila niso poslali, kar je označila za neevropsko. Foto: RTV SLO
VURS opozarja pred kugo

Del slovenskega ozemlja zaradi okužbe živali s klasično prašičjo kugo v kraju Vučilčevo spada v trikilometrsko okuženo in desetkilometrsko ogroženo območje. Kraj je oddaljen od slovenske meje le dobrih 500 metrov. VURS opozarja vse rejce prašičev, naj bodo posebej pozorni na možno prisotnost bolezni pri prašičih, ki se kaže zlasti kot povečana temperatura, težka hoja, zmanjšan apetit. Ob znakih obolelosti naj rejci nemudoma obvestijo veterinarja.

V okuženem pasu je 112 gospodarstev z nekaj čez 2.000 prašiči, v ogroženem pa 550 gospodarstev, ki redijo prašiče. Naslednjih sedem dni bodo veterinarji na ogroženem območju, kjer je obvezna uporaba zaščitnih oblek in razkuževalnih barier, klinično pregledali vse prašiče.

Za ljudi bolezen ni nevarna
Klasična prašičja kuga ni nevarna za zdravje ljudi, se pa zelo hitro širi z gospodarstva na gospodarstvo in povzroča veliko gospodarsko škodo (usmrtitev živali, prepoved prometa, trgovanja in izvoza s prašiči ter surovinami in izdelki, ki izvirajo od prašičev).

Bolezen se širi predvsem s premiki okuženih živali in premiki kakršnih koli predmetov oziroma opreme iz okuženega gospodarstva, s krmljenjem s pomijami (kar je v Sloveniji prepovedano od oktobra 2003) ter z nelegalnim vnosom prašičev in proizvodov iz prašičjega mesa. Bolezen se lahko prenese tudi z obutvijo ali avtomobilskimi gumami.

Preventivni ukrepi
Vurs opozarja na upoštevnje vseh ukrepov, ki so namenjeni preprečevanju vnosa in širjenja bolezni živali, kot so: dosledno spoštovanje prepovedi krmljenja prašičev s pomijami, preprečevanje stika divjih prašičev z domačimi prašiči, ustrezna označitev in evidentiranje živali, tako da je mogoče spremljanje živali od rojstva do pogina oziroma zakola, zagotavljanje zdravstveno neoporečne pitne vode in krme za živali, zagotavljanje predpisanih higienskih razmer v objektih, kjer se redijo živali, v okolici objektov ter drugih prostorih, kjer se zadržujejo živali (zatiranje glodavcev), ustrezno ravnanje z živalskimi trupli in drugimi odpadki, odplakami, iztrebki in izločki ter kupovanje novih živali iz registriranih rej s preverjenim zdravstvenim stanjem črede. Prašičerejcem se posebej odsvetuje tudi obiskovanje območij, kjer se je klasična prašičja kuga pojavila.

Prašičerejcem ob meji, kjer je po podatkih Vursa polovica vseh slovenskih prašičev, bo razdeljenih 300.000 zloženk o bolezni.

VURS opozarja pred kugo