Delo vlade je kot neuspešno ocenilo 62,4 odstotka vprašanih. Najbolj utemeljen je po mnenju vprašanih očitek o slabih razmerah v zdravstvu.

Po anketi Vox populi se je v primerjavi z majem podpora malenkost dvignila opozicijskima strankama, padla pa je vsem trem koalicijskim strankam. SDS bi po anketi prejel 23,8 odstotka glasov, maja 23,4 odstotka. Svobodo bi volilo 14,6 odstotka vprašanih, maja 15,4 odstotka. Sledijo SD s 7,2 odstotka podpore (maja 8,1 odstotka), NSi s 6,1 odstotka glasov in Levica s 4,9 odstotka (maja 5 odstotkov).

Zunajparlamentarnima strankama SLS in Vesna bi vprašani namenili 2,7 oziroma 2,4 odstotka glasov. 29,1 odstotka vprašanih ne ve, koga bi volili, maja je bilo takih 29,7 odstotka. Pet odstotkov vprašanih se volitev ne bi udeležilo, 4,2 odstotka vprašanih pa bi izbralo katero od drugih strank, pri čemer so navedli Resni.co, Pirate, listo Anžeta Logarja, Zelen, DeSUS in SNS.

Izsledki raziskave kažejo, da se vprašanim izmed očitkov vladi najbolj utemeljen zdi očitek o slabih razmerah v zdravstvu. Izbralo ga je 22,2 odstotka vprašanih. 18,2 odstotka jih meni, da je najbolj utemeljen očitek o neizpolnjevanju predvolilnih obljub, 10,2 pa je izbralo očitek o prepočasnem izvajanju reform.

7,2 odstotka vprašanih je odgovorilo, da se jim zdi najbolj utemeljen očitek o razmahu stavk oziroma neustreznem pogajanju s sindikati. Da je najbolj utemeljen očitek o previsokih davkih oziroma preveč davkih, je odgovorilo 6,9 odstotka vprašanih. 5,3 odstotka vprašanih je kot najbolj utemeljen očitek izbralo podražitve in rast drobnoprodajnih cen.

Po manj kot pet odstotkov so prejeli očitek o prepočasni obnovi po poplavah, neustrezni migracijski politiki, neusklajenem delovanju koalicije, o tem, da vlada nima posluha za potrebe gospodarstva, o neustrezni pokojninski reformi, o neustreznih plačah v javnem sektorju, pogostih menjavah ministrov in ministric, o nagajanju opozicije, neučinkovitosti ter o vsem naštetem. 4,7 odstotka vprašanih je odgovorilo, da vladi ne očita ničesar.

Delo vlade je kot neuspešno ocenilo 62,4 odstotka vprašanih. 33,8 odstotka vprašanih meni, da je njeno delo uspešno, 3,8 odstotka vprašanih pa je odgovorilo, da ne vejo, kako uspešno je delo vlade.

Lestvica priljubljenosti politikov tudi tokrat ni prinesla velikih premikov. Anketiranci so tokrat politikom dali nekoliko nižje ocene. Le šest politikov je dobilo boljšo oceno kot prejšnji mesec, dvanajst pa slabšo, navaja Dnevnik.

Na prvem mestu z enako oceno kot v prejšnji raziskavi ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar. Gospodarski minister in predsednik SD-ja Matjaž Han se je tokrat povzpel na drugo mesto. Sledijo poslanec SDS-a Anže Logar, kočevski župan in novoizvoljeni evropski poslanec Vladimir Prebilič, evropska poslanka Ljudmila Novak, predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič in ljubljanski župan Zoran Janković. Predsednik NSi-ja Matej Tonin je na devetem mestu, predsednik vlade in Svobode Robert Golob je 14., predsednik SDS-a Janez Janša je 16., koordinatorica Levice Asta Vrečko pa je na 19. mestu.

Javnomnenjsko raziskavo je med 17. in 19. junijem za časnik Dnevnik s telefonskim anketiranjem opravila agencija Ninamedia na vzorcu 700 polnoletnih ljudi.