"Geografsko gledano, je Zahodni Balkan sestavni del naše celine. Čeprav še ni vključen v našo politično in gospodarsko unijo, obstajajo nekatera področja, kot sta varnost in migracije, kjer bi morali to regijo že obravnavati kot del našega skupnega upravljanja," je prepričan Hojs.

Ker so migracije svetovni pojav, bi po njegovem morali upravljanje migracij razumeti kot kolektivno odgovornost. Hojs je še dodal, da bi slovensko predsedstvo Svetu EU-ja spodbudilo partnerje Zahodnega Balkana, da sprejmejo koncept integriranega upravljanja meja. To namreč ne bi bilo pomembno le z vidika približevanja standardom EU-ja, temveč tudi za izboljšanje zaščite meja in upravljanja migracij pred pristopom k EU-ju.

Prostor za izboljšave vidi tudi v pogojih za sprejem in v azilnih sistemih v regiji. Spomnil je še, da so evropski ministri poleti izrazili željo za ciljno podporo in poudarili konkretne potrebe, s katerimi bi zagotovili učinkovitejše upravljanje migracij v regiji. To vključuje dejavnosti za preprečevanje zlorab azilnega sistema in boj proti tihotapljenju migrantov.

Hojs je danes spregovoril tudi o razmerah na meji z Belorusijo, kjer beloruski predsednik Aleksander Lukašenko po njegovih besedah izvaja hibridno vojno. Čeprav obstaja še prostor za razpravo z Minskom, je obenem prepričan, da mora EU varovati svoje meje za vsako ceno. To pomeni tudi gradnjo ograj, če je to potrebno, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Ob robu konference je Hojs opravil tudi dvostransko srečanje z ministrom za varnost Bosne in Hercegovine Selmom Cikotićem, s katerim sta potrdila dobro sodelovanje med državama. Hojs pa je zagotovil iskreno podporo Slovenije BiH-u v procesu približevanja EU-ja.