Ob tem je pooblaščenec spomnil, da so njihovo uporabo z inšpekcijskim nadzorom preverjali že leta 2013 in ugotovili, da resno posegajo v osebne podatke.

Pooblaščenec je že takrat ugotavljal, da za uporabo lovilcev IMSI ni ustrezne pravne podlage, obenem pa gre za tehnično sredstvo, ki deluje po principu lažne bazne postaje mobilne telefonije in tako zajema telefonske številke vseh bližnjih uporabnikov, in ne zgolj preiskovanih oseb.

Tudi ustavno sodišče je v odločbi zapisalo, da je to ob odsotnosti ustreznega sodnega nadzora pomembna oteževalna lastnost lovilca IMSI-podatkov, s čimer se ta bistveno razlikuje od sicer znanih in urejenih prikritih preiskovalnih ukrepov, je sporočil Informacijski pooblaščenec.

Dodali so, da naj bi policija lovilce IMSI kupila že leta 2004 in 2008 in je sprva njihovo uporabo zanikala ter jih po inšpekcijskem postopku Informacijskega pooblaščenca prenehala uporabljati in si prizadevala za ureditev pravne podlage, katero pa je ustavno sodišče zadržalo leta 2019.

Prikrivanje uporabe tako invazivnih ukrepov je bilo deležno številnih očitkov, so spomnili pri pooblaščencu. Ker ni šlo za osamljeni primer netransparentnega uvajanja novih policijskih pooblastil in sredstev je pooblaščenec že leta 2014 pripravil smernice za presojo vplivov na zasebnosti ob uvajanju novih policijskih pooblastil in sredstev z namenom, da se izboljša demokratična razprava o sorazmernosti uporabe določenih novih tehnoloških rešitev.

Informacijski pooblaščenec zato ob tej odločbi poudarja, da bi o sprejemljivosti novih nadzorovalnih tehnologij v demokratični državi moral biti dosežen čim širši družbeni konsenz, ne pa, da je to prepuščeno samim represivnim organom.

Pravosodno ministrstvo je sicer v odzivu na odločbo napovedalo, da jo namerava natančno preučiti. Dodali so, da na delovanje policije ne bo vplivala, saj je ustavno sodišče ureditev, ki jo je razveljavilo, pred tem začasno zadržalo, kar pomeni, da je policija od sprejema novele zakona o kazenskem postopku v praksi ni uporabljala.