Biolog Mihael Jožef Toman je poudaril pomen čiste pitne vode, pred komisijo se je vrnila tudi nekdanja ministrica Irena Majcen.

Podzemne vode niso samo vir pitnih vod, ampak gre za zelo živ ekosistem, je pred komisijo povedal Toman, ki se, kot je dejal, s problematiko ekologije in varstva celinskih voda ukvarja 45 let. Kot je pojasnil, ne gre za bazene, v katerih je določena količina vode, ampak gre za ekosistem, ki je prostor številnih organizmov.

"Med njimi je velik del organizmov, ki skrbijo tudi za to, da je podzemna voda primerne kakovosti, tudi za naše potrebe. Ta tako imenovana samočistilna sposobnost je naravno dejstvo, ki pa ga pogostokrat prizadenemo s tem, kar počnemo nasploh v družbi," je dejal Toman.

Žalosti ga, da je v zgodbah, kakršna je kanal C0, pogosto zelo močan kapitalski vložek, stroka pa da je pravzaprav nemočna. "Strokovnjaki nikoli pravzaprav ne rešujemo stvari, mi opozarjamo nanje, na kaj je treba biti pozoren, vedno pa o tem odloča politika, bodisi lokalna, občinska, državna ali širše," je še dodal.

Poudaril je tudi, da ni snovi, ki bi kanalizacijo 100-odstotno ščitile pred iztekanjem. Sam bi, kot je dodal, v prihodnje močno razmislil, ali bi res še naprej vodil kanalizacijske sisteme na takih razdaljah.

Pred komisijo je danes spet pričala tudi nekdanja ministrica za okolje Irena Majcen. Predsednica komisije Anja Bah Žibert (SDS) je imela namreč zanjo nekaj dodatnih vprašanj. Že na aprilskem zaslišanju je nekdanja ministrica dejala, da pri operativnih vprašanjih, povezanih s projektom, ni sodelovala, je pa ocenila, da agencija Jaspers ne bi odobrila kohezijskih sredstev za projekt, če bi pred tem ugotovila, da je problematičen.

Komisija ugotavlja politično odgovornost in drugo odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma političnega vmešavanja v gradnjo javnega povezovalnega kanala C0 in suma, da so oz. so bili postopki pri tem vodeni nepregledno, nezakonito in z izigravanjem zakonodaje.

Povezovalni kanal C0 bo povezal kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo ter je del 111 milijonov evrov vrednega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje, za katerega je Slovenija prejela tudi evropska sredstva in bi moral biti končan do leta 2021.