Medtem ko so večino členov prvotnega besedila novele črtali, pa so sprejeli dopolnilo, s katerim bi se lahko v lekarniški mreži ohranile vertikalne povezave.

Predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti so poslanci SMC vložili februarja letos in je predvideval ponovno možnost vertikalnega povezovanja v lekarniški dejavnosti in spremembo kriterijev postavljanja lekarniške mreže.

K predlogu novele so bila vložena številna dopolnila, več jih je predlagalo črtanje (skoraj) vseh členov predloga novele. Tudi predlagatelj, poslanci SMC so danes vložili predlog dopolnil, s katerimi so črtali večino členov novele, razen tistega, ki opredeljuje odpravo prepovedi vertikalnega povezovanja v lekarniški dejavnosti.

Na koncu so poslanci sprejeli predlog dopolnila, ki opredeljuje vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti in so ga vložili poslanci Levice, SAB in poslanske skupine nepovezanih poslancev, podprli pa so ga tudi v SMC. Dopolnilo določa, da lahko samoupravna lokalna skupnost ustanovi organizacijo, katere temeljna dejavnost je dobava zdravil. Pri tem pa mora biti v izključni lasti samoupravne lokalne skupnosti, pri čemer pa ji ni treba izpolnjevati pogoja izvajanja več kot 80 odstotkov svoje dejavnosti za izpolnitev nalog, ki ji je naložila samoupravna lokalna skupnost.

Dobički pri poslovanju teh organizacij pa se v skladu s sprejetim dopolnilom lahko delijo v skladu s 38. členom veljavnega lekarniškega zakona, ki določa, da gredo lahko dobički v solventno in likvidnostno poslovanje javnega zavoda, v opremo in investicije ter v razvoj kadrov.

Ta določba se sicer dotika veledrogeristov Farmadent in LL Grosist, ki so lastniško povezani z mariborsko in ljubljansko lekarno oz. občino.

Ostale predloge členov novele, ki so med drugim posegali v kriterije za lekarniško mrežo, pa so z dopolnili črtali.

V SDS in NSi so sicer predlagali, da bi se črtal tudi člen o vertikalnem povezovanju.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je dejala, da "gre za grob poslanski zakon, ki ščiti interes dveh mestnih občin". Opozorila je, da zakon o lekarniški dejavnosti ne ukinja omenjenih veledrogeristov, pač pa da se morata do konca letošnjega leta izločiti iz lastništva lekarn.

Poslanka NSi Iva Dimic je dodala, da se ji zdi nerazumljivo, kako omenjena veledrogerista doslej nista našla načina, da bi zadostila obstoječim zakonskim določilom. Po njenem mnenju je ključno, da se na prvo mesto da dobrobit ljudi na določenem področju in da se temu sledi v želji po večji dostopnosti, zlasti na podeželju.

Fortejeva je tudi napovedala, da bo v naslednjih tednih strokovna skupina, ki na ministrstvu pripravlja celovite spremembe zakona o lekarniški dejavnosti, končala svoje delo in bodo lahko rešitve predstavili. Opozorila pa je, da se z dopolnili o usmerjanju dobička veledrogeristov nazaj v lekarniško dejavnost ne rešuje pritiska na strokovno odgovornost farmacevta v lekarni, da izdaja tista zdravila, ki jih bo dobavil lastniško povezani veledrogerist.

Dušan Verbič (SMC) je dejal, da se ne morejo strinjati z očitki, da želijo s predlogom zakona v slovensko lekarniško mrežo odpreti vrata tujim veledrogeristom oz. multinacionalkam. Je pa zbrane vprašal, ali želimo biti v Sloveniji v celoti odvisni zgolj od tujih dobaviteljev zdravil (Farmadent in Kemofarmacija).

Proti vertikalnemu povezovanju v lekarništvu se je izrekel Branko Simonovič (DeSUS), ki je opozoril, da se s prepovedjo takega povezovanja zagotavlja strokovna neodvisnost farmacevtov.

Poslanec Levice Franc Trček pa ne vidi težave v vertikalnih povezavah, ko gre za povezave med javnimi zavodi. Je pa opozoril, da je naloga politike, da prisluhnejo stroki, da ljudje, ki delajo v lekarnah, na postanejo trgovci.