Poročilo je bilo namreč pripravljeno, preden je DZ sprejel novelo omenjenega zakona, so pojasnili.

Poročilo Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco) je bilo pripravljeno v obdobju med avgustom 2019 in julijem 2020, zaradi česar ocenjevalci niso mogli upoštevati novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki jo je vlada sicer potrdila v juliju 2019, DZ pa jo je sprejel konec oktobra 2020, v času, ko je Greco na skupščinskem zasedanju sprejel poročilo o Sloveniji, so za STA pojasnili na ministrstvu za pravosodje.

Večina priporočil Greco je bila naslovljena z novelo zakona, priporočilo, ki se nanaša na krepitev zaščite žvižgačev, pa bo v prihodnjih mesecih naslovljeno s posebnim zakonom. Slovenija bo Greco o ukrepih, sprejetih za uresničevanje priporočil, ponovno poročala aprila 2022, so še navedli.

Greco je v poročilu, ki ga je javno objavil 8. marca 2018, izdal 15 priporočil glede preprečevanja korupcije in spodbujanja integritete v državni upravi, in sicer pri najvišjih nosilcih izvršilne veje oblasti, in pri organih odkrivanja in pregona. Slovenija je delno izpolnila le enega. Kot so navedli, je v državi glede najvišjih nosilcev izvršilne veje oblasti bil dosežen zelo skromen napredek.

V Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) ob tem pričakujejo, da bodo pristojni aktivneje pristopili k izvedbi priporočil. So pa tudi v KPK-ju spomnili, da so bile od sprejema poročila že uveljavljene nekatere zakonske spremembe, ki so prinesle določen napredek. V Transparency International Slovenia pa pojasnjujejo, da niso presenečeni nad ugotovitvami Greca, hkrati pa opozarjajo, da je boj proti korupciji pri dnu prioritet odločevalcev.