Na razpis je edini oddal popolno vlogo. Soglasje k imenovanju Nardina za štiriletni mandat mora dati še vlada. Svet je sprejel tudi nov statut zavoda.

Sedanji mandat se direktorju izteče 23. avgusta. Na njegovo željo so razpis objavili že veliko prej. Poleg Nardinove je prispela le še ena prijava, ki pa ni izpolnjevala številnih pogojev. 60-letni Nardin napoveduje, da bo to njegov zadnji mandat.

V programu je zapisal, da čez pet let vidi bolnišnico z 20 odstotkov večjo kapaciteto od sedanje. Prizadevala naj bi si postati najboljša v izbranih usmeritvah, to so radiologija, interventna kardiologija in onkologija. Poleg tega naj bi se povezala s Fakulteto za vede o zdravju pri pripravljanju pogojev za ustanovitev medicinske fakultete.

Poudaril pa je, da je treba najprej dokončati obstoječe projekte. Čez tri mesece naj bi dokončali novi oddelek za citologijo in patologijo, vreden skoraj štiri milijone evrov. S tem se bo sprostil prostor za širitev laboratorija. Do konca oktobra naj bi dokončali širitev radiološkega oddelka z novima napravama za računalniško tomografijo (CT) in magnetno resonanco. V roku dveh let naj bi poskrbeli še za laboratorij in spremljajoče dejavnosti, je napovedal.

Največji projekt bo prenova osrednjega operacijskega bloka in intenzivne nege. Vrednost te naložbe ocenjujejo na 20 milijonov evrov. "Če nam bo v dveh ali treh letih uspelo pripraviti dokumentacijo in začeti delo, mislim, da sem dosegel prav vse tisto, kar smo si zastavili," je dejal Nardin.

V srednjeročnem načrtu je tudi izgradnja nove pediatrije, je povedal. Sobe naj bi bile prilagojene za enega otroka z enim od staršev, in ne več za štiri ali pet otrok, kot je zdaj.

Veliko denarja, približno šest milijonov evrov, bo po Nardinovih napovedih šlo tudi za požarno varnost, saj inšpektorji že nekaj časa opozarjajo na pomanjkljivosti. Del stavbe potrebuje tudi energetsko sanacijo. Ker gre za del, v katerem zdaj deluje tudi Fakulteta za vede o zdravstvu, naj bi se sanacije lotili, ko se bo fakulteta preselila v novo zgradbo. Za to bi po direktorjevi oceni potrebovali 20 milijonov evrov. Medtem ko druge projekte financirajo z lastnimi sredstvi, v teh primerih pričakujejo pomoč države.

Projekt, ki ne teče po načrtih, je nov informacijski sistem. Najprej so razvijalci upočasnili delo zaradi covida-19, nato še zaradi sprememb zakonodaje, je povedal Nardin. Lani jeseni je napovedal, da ga bodo z začetkom leta 2023 končno začeli uporabljati. To pa se še zdaj ni zgodilo. Izdelovalcem so zaračunali zamudo in jim postavili nov rok, konec leta. Če sistem do takrat ne bo deloval, bo bolnišnica projekt ustavila in terjala vse kazni za zamudo.