Prav tako se je odbor seznanil s poročilom o delu inšpektorata za delo za lani.

Kot je v zvezi z letnim poročilom Zpiza dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, je zavod v polnosti izpolnjeval svoje poslanstvo, vse leto je deloval likvidno in kljub velikemu dotoku zahtevkov dosegel in presegel večino načrtovanih ciljev. Izpostavil je znatno povečanje števila zavarovancev, ki je v povprečju lani presegalo 999.000, kar je najvišje v zgodovini zavarovanja. Tako se je kljub povečanju števila upokojencev razmerje med upokojenci in zavarovanci ohranilo na ravni iz leta 2022, ko je bilo 1,57.

Mesec je spomnil tudi na nekatere lani sprejete ukrepe za upokojence zaradi blaženja splošne draginje in napovedal nadaljevanje pogajanj o pokojninski reformi, ki naj bi jo s socialnimi partnerji uskladili do februarja.

Direktor Zpiza Marjan Papež je navedel, da so bili prihodki in odhodki zavoda v lanskem letu izravnani, in sicer na višini dobrih 7,1 milijarde evrov, kar je za 0,5 odstotka oziroma 38,4 milijona več od načrtovanih. Med prihodki se je delež prispevkov povišal za 2,34 odstotne točke na 82,7 odstotka in je najvišji po letu 1996, je navedel Papež.

Nekateri poslanci iz Svobode in SD so v razpravi med drugim kot pozitivno ocenili zvišanje števila vključenih v pokojninsko zavarovanje in to, da je bila odmerna starostna pokojnina od najnižje pokojninske osnove za 40 let delovne dobe višja kot minimalna zajamčena pokojnina. Izpostavili so tudi ugoden trend glede zviševanja povprečne starosti ob upokojitvi in glede podaljševanja povprečnega obdobja uživanja starostne pokojnine.

Kot manj ugodno pa je poslanec SD Soniboj Knežak navedel razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno neto plačo, kar po njegovih besedah pomeni, da rast pokojnin zaostaja za rastjo plač, kljub temu da se upokojenci soočajo z enako rastjo življenjskih stroškov kot drugi.

Po mnenju Karmen Furman (SDS) so bili slovenski upokojenci lani prikrajšani, ker se pokojnine niso izredno uskladile in se je tako realna višina pokojnin glede na stopnjo inflacije v letu 2023 znižala. Kritična je bila do ukrepov vlade, ki da je v posameznih mesecih izplačala dodatke k pokojninam, ni pa pokojnin zvišala.

Ob obravnavi poročila o delu inšpektorata za delo za leto 2023 pa je državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija dejal, da poročilo ne vsebuje nobenih odločitev, ki bi Slovenijo zavezovale v naslednjih letih.

Poročilo, ki je bilo sicer že objavljeno, je na seji odbora predstavila glavna inšpektorica inšpektorata za delo Katja Čoh Kragolnik. Lani so po njenih besedah na inšpektoratu prejeli 5925 prijav in izvedli 11 usmerjenih akcij nadzora. Inšpektorji so lani opravili 10.101 inšpekcijski pregled, ugotovili so 15.512 različnih kršitev, na podlagi katerih so izdali 7135 upravnih in prekrškovnih ukrepov ter podali 29 naznanil sumov storitve kaznivega dejanja oziroma kazenskih ovadb. Skupno so izrekli za približno 3,7 milijona evrov glob.

V razpravi je denimo poslanec Svobode Darko Krajnc izpostavil podatek, da je letno v Sloveniji 14.500 delovnih nezgod. Zato bi se morali po njenih navedbah posvečati varnosti in zdravju pri delu ter spoštovanju pravil na tem področju.

Poslanko SDS-a Alenko Helbl pa je med drugim zanimal razlog za padec števila opravljenih inšpekcijskih nadzorov, saj jih je bilo leta 2021 izvedenih več kot 38.000, leta 2022 15.600, lani pa za tretjino manj.

Kot je pojasnila glavna inšpektorica, so v letih od 2020 do 2022 opravili bistveno več nadzorov, saj so bili takrat zgoščeni okoli preverjanja ukrepov, ki so veljali v času epidemije covida-19 in so bili drugačne narave. Lani so nekoliko spremenili pristop, opravljajo poglobljene inšpekcijske nadzore, zato so številke nekoliko nižje, je pojasnila.