Ključni cilj predlaganih sprememb zakona o bančništvu je uskladitev nacionalne bančne zakonodaje s predpisi EU-ja, je članom odbora povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec. Z nadgraditvijo nekaterih določb zakona se bo povečala učinkovitost bonitetnega nadzora bank v praksi, je dodala.

Med predlaganimi rešitvami je navedla prenos direktive glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor, s čimer se nadgrajujeta ureditev notranjega upravljanja in vsebina načrta sanacije banke glede digitalne operativne odpornosti. Banka Slovenije bo ocenjevala tudi tveganja, ki so jih razkrila testiranja digitalne operativne odpornosti.

V skladu z uredbo o trgih kriptosredstev se dodajajo nove vrste finančnih storitev, ki jih lahko opravljajo banke. S prenosom direktive glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa pa se določa pravna podlaga za pošiljanje informacij evropski enotni točki dostopa v povezavi z izvajanjem nadzora bank.

Vlada predlaga tudi uskladitev zakona z nekaterimi določbami direktive glede poročanja podjetij o trajnosti, denimo z uvedbo revizorjevega poročila o dajanju zagotovil o trajnosti. V slovenski pravni red se prenaša tudi direktiva o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij, pri čemer se določa večja jasnost glede uporabe določb, ki urejajo velike investicijske družbe, nad katerimi izvaja nadzor Evropska centralna banka.

Poleg tega se bodo z novelo zakona spremenile še nekatere določbe, denimo z namenom povečanja učinkovitosti bonitetnega nadzora bank in zmanjšanjem administrativne in stroškovne obremenitve bank.

Člani odbora so brez razprave potrdili tudi predlog zakona o izvajanju uredbe o informacijah, ki spremljajo prenos sredstev in nekaterih kriptosredstev.

DZ bo drugo obravnavo obeh zakonskih predlogov, h katerima so člani odbora sprejeli več dopolnil redakcijske narave koalicijskih poslanskih skupin, opravil na redni februarski seji, ki se začne 3. marca.