Sprejeli so tudi koalicijska dopolnila k naslovu in členom. Poslanci so večino časa razpravljali o znanju slovenskega jezika in trajanju usposabljanja in opozorili, da je šest mesecev morda premalo.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je v uvodu dejal, da se bo po predlogu znanje slovenskega jezika preverjalo v sklepni fazi postopka in ne bo več pogoj za začetek postopka. Predlog uvaja do največ šestmesečno usposabljanje pri ponudniku zaposlitve z namenom hitrejšega vključevanja v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje v Sloveniji.

Ob tem za vse postopke uvaja presojo s pomočjo izvedenca, ki je lahko posameznik, strokovno združenje, izobraževalni zavod ali drugi javni zavod, ki ima ustrezno strokovno znanje. Tuji zdravstveni delavci bodo po priznanju poklicne kvalifikacije vezani na zaposlitev pri ponudniku zaposlitve. Če se pri njem ne bodo zaposlili, bodo morali stroške povrniti sami.

Predlog na novo ureja postopek priznanja poklicne kvalifikacije tujih strokovnjakov, ki bi v Sloveniji izvajali demonstracijske posege z namenom prikaza novih tehnik in znanj na določenem področju zdravstvene dejavnosti. Za opravljanje teh posegov bodo pridobili dovoljenje ministrstva za največ tri mesece z možnostjo podaljšanja.

V zakonodajnopravni službi DZ-ja so v obsežnem mnenju opozorili na spornost vsebine in obsega predloga zakona. Med drugim menijo, da je predlog oblikovan nomotehnično neustrezno in da je ustavnopravno sporen, ker krši načela delitve oblasti, legalitete in hierarhije pravnih aktov. "Ni namreč pravilno, da se celotna materija ureja z enim pravnim aktom, zakonom, saj je vanj vključena tudi materija, ki ne pritiče zakonu," je dejala predstavnica službe Andreja Kurent.

Koalicijski poslanci so v sprejetih dopolnilih večinoma upoštevali številne pripombe zakonodajnopravne službe. Z dopolnilom so med drugim spremenili naslov zakona v zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstveni dejavnosti. Razširili so opravljanje reguliranega poklica vabljenega zdravnika na vse ravni v mreži javne zdravstvene službe, če ni mogoče zagotoviti neprekinjenega zdravstvenega varstva, prej je bilo namreč omejeno na terciarno raven.

Z dopolnilom so jasneje določili tudi, da stroške tečaja slovenskega jezika in preverjanja znanja jezika kandidata krije javni zdravstveni zavod in se mu povrnejo iz državnega proračuna. Do povračila v maksimalni vrednosti do 300 evrov je upravičen le javni zdravstveni zavod, ne kandidat oziroma vlagatelj sam.

Predlog zakona "absolutno podpirajo" v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije, je povedala predsednica Anita Prelec. Podpirajo uvedbo šestmesečnega usposabljanja, a menijo, da je to obdobje morda prekratko, da bi posameznik lahko pridobil ustrezno znanje slovenskega jezika in se usposobil za strokovni izpit. Predlog podpira tudi komisija državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.

V razpravi so poslanici koalicije izrazili podporo predlogu. Poslanka Svobode Vera Granfol je dejala, da bo zakon zagotovil učinkovito in stabilno delovanje zdravstvenega sistema. Njen strankarski kolega Dean Premik pa je dodal, da predlog rešuje večino ključnih težav, kot so dolgotrajni in razpršeni postopki, "najpomembnejše pa je, da se omogoči hitrejša in učinkovitejša integracija zdravstvenih delavcev v slovenski sistem".

Poslanka Levice Nataša Sukič je dejala, da jo presenečajo kritike in pomisleki o zaposlovanju tujih zdravstvenih delavcev, sploh ker prihajajo od tistih, ki opozarjajo na dolge čakalne dobe. "Če želimo skrajšati čakalne vrste, moramo imeti dovolj zaposlenih," je prepričana.

Zavrnila je tudi kritike Zdravniške zbornice Slovenije, da predlog ustvarja neenak položaj slovenskih kandidatov v primerjavi s tujimi glede preverjanja strokovne usposobljenosti. "To je milo rečeno najmanj nenavaden argument, saj gre za zdravstvene delavce, ki so v tujini že zaključili izobraževanje," je dodala.

Bojana Muršič (SD) je povedala, da bo predlog podprla, ker je treba okrepiti javno zdravstveno mrežo s kadri, tudi tistimi, ki prihajajo iz držav zunaj EU-ja. Meni, da je prav, da se znanje slovenščine preverja šele po usposabljanju, "kajti ljudje se lahko izjemo hitro učijo, če imajo željo".

Poslanka NSi-ja Iva Dimic je dejala, da ne nasprotuje prihodu tuje delovne sile v Slovenijo, da pa jih je treba pošteno plačati. Opozorila je na preverjanje strokovnega znanja in znanja slovenščine pri tistih, ki ne prihajajo iz držav nekdanje Jugoslavije. Dodala je, da morajo slovenski zdravniki v izobraževalnem procesu obkrožiti vse oddelke, zato bi jih morali tudi tujci, za kar pa je polletno izobraževanje prekratko.