"Pri nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu se namreč ni možno izogniti občutku, da je bil dokument izdelan za potrebe nadaljevanja že zastavljenega zelenega prehoda s poudarkom na solarizaciji Slovenije, kjer se zasledujejo interesi nekaterih posameznikov," so v zahtevi za sklic nujne seje pristojnega odbora zapisali v največji opozicijski poslanski skupini.

Načrtovana nadaljnja hitra širitev uporabe sončnih elektrarn po njihovi presoji odpira tudi vprašanje stabilnosti elektroenergetskega sistema, posebej ob nekontrolirani proizvodnji ob poletnih vrhuncih.

"Ob predvidevanju projekcij proizvodnje električne energije iz sonca v NEPN-u je popolnoma jasno, da bo slovenski elektroenergetski sistem, bolj kot se bomo približevali letnici 2030, postajal bolj nestabilen oziroma z drugimi besedami bližje razpadu," so opozorili.

Obenem naj dokument tudi zaradi umika energetske rabe premoga do 2033 ne bi ponujal odgovorov za primere nenadnega padca samooskrbe z elektriko, kot je bil leta 2022, ko je zaradi težav pri izkopu premoga v Velenju in proizvodnji elektrike v šoštanjski elektrarni, remonta v krški jedrski elektrarni ter izjemno slabe hidrologije, pokritost porabe z domačo proizvodnjo padla na 70 odstotkov.

Posledica tega je bila potreba po državni pomoči za oba energetska stebra, saj je bilo treba uvoziti električno energijo po visokih cenah iz tujine, so spomnili v poslanski skupini SDS.

Moti jih tudi, da se napovedujejo "nerazumne omejitve in zaostritve pogojev prometa, brez ponudbe učinkovitega javnega prevoza".

Z ukrepi, kot so uskladitev voznih redov, povečanje pogostosti voženj in podobno, je treba po njihovem prepričanju poskrbeti, da bo javni prevoz uporabniku bolj prijazen. Namesto tega pa se, tako poslanci SDS-a, pripravljajo "nove prepovedi in davki na področju prometa, ki bodo šli v škodo voznikov avtomobilov".

Med zanje spornimi zamislimi so navedli preučitev možnosti omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro v naseljih, zmanjševanja števila parkirnih mest, ukinjanja parkirnih mest za javne uslužbence, povečevanja stroškov cestnin za osebni motorni promet in uvedbe taks za vstop v mestna središča.

V poslanski skupini SDS-a zato predlagajo, da odbor po končani razpravi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pozove, da v NEPN opredeli oziroma predvidi izdelavo modeliranja obnašanja slovenskega elektroenergetskega sistema za obdobje enega leta v primeru prekinitve proizvodnje električne energije iz premoga v šoštanjski termoelektrarni.

Ministrstvo bi moralo opredeliti tudi posledice drastičnega dviga deleža sončne energije, kot ga predvideva NEPN, na področju trajnostne mobilnosti in prometne politike pa bi moralo določiti ukrepe, ki sledijo optimizaciji v prometu.

Vlada naj bi sicer osnutek predloga prenove NEPN-a po pričakovanjih obravnavala konec poletja in ga nato posredovala Evropski komisiji. Slovenija je tako kot večina članic EU-ja s tem že zamudila rok za oddajo prenovljenih načrtov. Po evropski uredbi naj bi namreč države svoje posodobljene programe komisiji posredovale do konca junija.