Meni namreč, da so v SDS-u predlog za razpis posvetovalnega referenduma glede priznanja Palestine večkrat vložili zato, da bi DZ-ju preprečili priznati to državo.

Klakočar Zupančič komisiji za poslovnik predlaga sprejetje enega sklepa. V primeru njegovega sprejetja bi komisija na delovno skupino, ki deluje pri komisiji, naslovila pobudo, da pripravi predlog normativnih sprememb poslovnika DZ-ja.

Gre za spremembe, ki bi učinkovito obravnavale ureditev v 184., 185. in 186. členu poslovnika z namenom preprečevanja zlorabe instituta referenduma za zavlačevanje postopkov v DZ-ju in napačne razlage predvsem 184. člena poslovnika. In sicer tako, da se bodo povsem jasno in nedvoumno določili ustrezni roki in namen teh rokov ali pa se jih bo bodisi celo odpravilo, je predsednica DZ-ja zapisala v predlog za sklic nujne seje.

DZ je v torek na izredni seji podprl sklep vlade o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države. Priznanje pa je spremljalo proceduralno preigravanje in medsebojno obtoževanje koalicije in opozicije.

SDS je namreč tik pred začetkom seje umaknil predlog za posvetovalni referendum o priznanju Palestine, ki ga je vložila v ponedeljek. Nato je med sejo vložila nov predlog za posvetovalni referendum.

Predsednik SDS-a je ob tem dejal, da s predlogom za posvetovalni referendum vladi "malo pomagajo, da se ohladijo pregrete glave". Po njegovih besedah bi moralo namreč po vložitvi predloga miniti najmanj 30 dni do odločanja o predlogu, s tem pa bi se zamaknilo odločanje o priznanju Palestine.

Po mnenju Klakočar Zupančič je zato očitno, da poslanska skupina SDS-a predlogov za razpis posvetovalnega referenduma ni vložila zato, da bi volivci pridobili pravico odločati o tem vprašanju, pač pa, ker je želela preprečiti DZ-ju in s tem Sloveniji priznanje Palestine.

V Akademskem društvu Pravnik medtem menijo, da je bilo v DZ-ju v postopku priznavanja Palestine v torek na neobičajen način uporabljenih več procesnih institutov. Menijo, da je bila zahteva za posvetovalni referendum kljub neobičajnemu vrstnemu redu legitimna in legalna zahteva opozicije.

"Ocenjujemo, da so različne interpretacije 30-dnevnega roka osnovane na politični podlagi, ki skuša svoje interese doseči z izkrivljanjem prava. Rok je namenjen dodatnemu premisleku o smiselnosti posvetovalnega referenduma, ki je z vidika finančnega bremena za državo dražji kot dodatno zasedanje DZ-ja," so poudarili v sporočilu za javnost.

Ustavni pravnik Rajko Pirnat pa je v sredo za STA ocenil, da je pri postopkih ob torkovem priznanju Palestine do spornega ravnanja prišlo tako na strani koalicije kot opozicije.

Kot nesprejemljivo je označil potezo opozicijskega SDS-a z vlaganjem pobud za posvetovalni referendum. Po njegovem mnenju pa koalicija hkrati ne bi smela iskati bližnjic in je v torek evidentno kršila 184. člen poslovnika DZ-ja. Ta predvideva, da se predlog za razpis referenduma "uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora, če je vložen najpozneje 30 dni pred to sejo".

Predsednica DZ-ja se je na Facebooku že v četrtek odzvala na njegove besede in zapisala, da se roki v pravu ne določajo zato, da organ ali stranka ostanejo pasivni, ampak organe in stranke prisiljujejo, da so aktivni, da nekaj naredijo oziroma v določenem času uveljavijo svoje pravice.

"Noro in nesprejemljivo je, da je namen nekega roka zgolj in samo to, da organ v tem roku ne naredi ničesar. Noro in nesprejemljivo je, da se je rok iz tretjega odstavka 184. člena poslovnika DZ-ja do zdaj razlagal tako, da se predlog za posvetovalni referendum ne sme uvrstiti na sejo, če ni od vložitve predloga do seje minilo (vsaj) 30 dni," je zapisala.