Kot izhaja iz vabila, ki ga je članom ESS-ja poslal Gorenšček, bodo na dnevnem redu predstavitev dela nove vlade in pričakovanja socialnih partnerjev v prihodnjem štiriletnem mandatu.

"Za to sejo nimamo vsebinskih točk na dnevnem redu, poudarek je na ponovni vzpostavitvi socialnega dialoga v okviru ESS-ja," je dejal Gorenšček in spomnil, da je med novinci v tej sestavi vladna stran. "Pozorno jim bomo prisluhnili, kako gledajo na socialni dialog in kako si ga predstavljajo," je dodal.

"Pričakujemo, da nam bodo dali zagotovila, da pravil ESS-ja ne bodo kršili, da bo ta lahko opravljal svoje delo v skladu s tem, za kar je bil ustanovljen. Da bomo dobili vse tiste zakone, za katere je pristojen ESS, in da jih bomo imeli možnost skozi razpravo izboljševati ter jih takšne poslati na vlado," je o pričakovanjih pred petkovim srečanjem povedal Gorenšček.

Po njegovih navedbah so pred oblikovanjem dnevnega reda prečesali tudi seznam zadev, ki na ESS-ju zaradi prekinitve socialnega dialoga niso bile obravnavane. Kot je pojasnil, so bili na njem tudi predlogi prejšnje vlade, ki v novem sklicu samodejno "ugasnejo", veliko pa je bilo tudi predlogov, ki vsebinsko niso predmet ESS-ja.

"Bile so tudi teme, ki so šle mimo ESS-ja tudi pri novi vladi, ker ESS še ni zaživel. Tako da kaj prav veliko za na mizo nimamo dati," je dejal. Med zakoni, ki bi jih moral obravnavati ESS, a jih bodo zamudili, ker ti niso dočakali novega sklica sveta, je med drugim tudi predlog zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu, ki bo po napovedih obravnavan na četrtkovi izredni seji DZ-ja.

Gorenšček sicer pričakuje predloge za spremembe dnevnega reda (nekatere so že napovedane), kar pomeni, da se bodo določene stvari umestile na dnevni red na sami seji. Že napovedana pa je menjava predsedovanja. Vodenje ESS-ja bo uradno prevzela sindikalna stran. Kdo konkretno bo na čelu ESS-ja zamenjal Gorenščka, bo znano po srečanju, ki bo sicer zaprto za javnost.

Med aktualnimi temami, za katere pričakujejo, da jih bo v prihodnje obravnaval ESS, pa je tudi razprava o ukrepih za blaženje posledic naraščajočih cen hrane, energije in drugih dobrin ter o trajnejših rešitvah glede povračila stroškov prevoza. Glede tega, kot poudarja Gorenšček, zakonskih osnutkov še niso videli. "Pričakujemo pa, čeprav se mudi in da bodo obravnavani po hitrem postopku, da se vseeno to ne bo zgodilo tako hitro, da jih ne bi imeli možnosti obravnavati in predlagati vladi določenih izboljšav."

Naslednja seja ESS-ja je predvidena za avgust, Gorenšček pa v vmesnem času ne izključuje sklica izrednih sej. "Če bomo ocenili, da bo materija izrednega značaja, verjamem, da se bomo zbrali in obravnavali te za nas zelo pomembne zakone."

Socialni dialog v okviru ESS-ja je bil v mandatu prejšnje vlade prekinjen maja 2021, potem ko so iz ESS-ja izstopile reprezentativne sindikalne centrale. Kot so takrat pojasnile, so se za to odločile zaradi "sistematičnega vladnega kršenja pravil o delovanju ESS-ja".

Pred izstopom so sicer sindikalne centrale že dalj časa opozarjale, da je vlada s svojim odnosom uničila socialni dialog. Kritični so bili do tega, da je vlada socialne partnerje zgolj informirala, niso pa pa bili dejavno udeleženi pri oblikovanju zakonov in drugih predpisov, katerih posledice čutijo državljani.

Med temi so bili npr. predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, predlog zakona o debirokratizaciji v delu o uvedbi socialne kapice. Kot je na novinarski konferenci maja lani pojasnila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, pa je sodu dno izbil predlog sprememb davčne zakonodaje, ki ga je vlada v DZ poslala brez usklajevanja na ESS-ju.

ESS je tristranski organ predstavnikov delodajalcev, delojemalcev in vlade, ustanovljen zato, da obravnava vprašanja in ukrepe, povezane z ekonomsko in socialno politiko, in druga vprašanja, ki se nanašajo na posebna področja dogovarjanja partnerjev.