Vrhovno sodišče je v postopku revizije zoper sodbo upravnega sodišča odločalo o vprašanju pravočasnosti predloga za obnovo postopka v gradbenih zadevah in ustavnoskladne določitve roka iz gradbenega zakona. Tožeča stranka je, kot so sklenili, pravočasno podala predlog za obnovo postopka, zato bo morala pristojna upravna enota o predlogu vnovič odločati.

Skladno z veljavno zakonodajo lahko določena oseba, na primer upravičeni sosed, ki ni imel možnosti stranske udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, predlaga obnovo postopka v zakonsko določenem roku dveh mesecev, v odločbi ugotavlja vrhovno sodišče. Ta rok je skladno s prej veljavnim členom gradbenega zakona tekel od začetka gradnje in je bil tako po svoji pravni naravi objektivni rok, saj ni bilo bistveno, kdaj se je z gradnjo seznanila oseba, ki v postopku ni sodelovala, je ugotovilo sodišče. Kot so sporočili s sodišča, je s tem ureditev gradbenega zakona odstopala od splošne ureditve zakona o splošnem upravnem postopku, vsebinsko enako določbo pa zdaj vsebuje tudi veljavni gradbeni zakon.

Vrhovno sodišče je na podlagi odločbe ustavnega sodišča, ki je presojo opravilo na zahtevo vrhovnih sodnikov, odločilo, da mora biti tretjim osebam, ki bi bile lahko upravičene do udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, zagotovljena učinkovita možnost uporabe pravnega sredstva obnove tega postopka.

Objektivni rok za obnovo postopka začne po ugotovitvah vrhovnega sodišča teči s trenutkom zakonitega začetka gradnje, saj omejitve uveljavljanja pravnega sredstva obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja ni mogoče utemeljevati na nezakonitem ravnanju investitorja, ki je imetnik posameznega gradbenega dovoljenja, torej na nezakonitem začetku gradnje.

Začetek gradnje je zakonit, če je gradnja objekta utemeljena na pravnomočnem gradbenem dovoljenju in tudi opazna, v smislu, da investitor skladno z zakonom zakoliči objekt, prijavi začetek nameravane gradnje in začne gradnjo, gradbišče pa označi z gradbiščno tablo z vsemi predpisanimi sestavinami in podatki, so zapisali na vrhovnem sodišču.

Vrhovno sodišče je tako tožbi ugodilo in spremenilo sodbo upravnega sodišča, hkrati pa tudi odpravilo izpodbijano odločitev upravnega organa ter mu zadevo vrnilo v nov postopek. Ob tem vrhovno sodišče poudarja, da je treba pomen in težo morebitnih pomanjkljivosti glede zakonitosti začetka gradnje presoditi v vsakem primeru posebej, in sicer z vidika njihovega posega v pravni položaj tretje osebe, ki bi želela v postopku sodelovati kot stranski udeleženec.