Del opozicije pa je poudaril, da gre za drugo spremembo zakona v zadnjih mesecih.

"Naložbe so za nacionalno gospodarstvo eden izmed pomembnejših dejavnikov pri pospeševanju gospodarskega razvoja," je dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc. Kot je pojasnil, zakon med drugim zasleduje tri cilje: omogočiti čim hitrejše in lažje prilagoditve podjetij zahtevam za digitalni in zeleni prehod, preprečiti izgubo konkurenčnosti v primerjavi z drugimi državami ter omogočiti dodeljevanje spodbud za naložbe v raziskave, razvoj in inovacije tako podjetjem kot različnim oblikam povezovanja podjetij z institucijami znanja.

Med ključnimi spremembami, ki jih prinaša predlog zakonske novele, sta tudi aktivacija vseh možnosti za dodeljevanje državnih pomoči za raziskave, razvoj in inovacije ter širitev definicije naložbe.

V koalicijskih poslanskih skupinah predlagano novelo zakona podpirajo, saj so med drugim prepričani, da bo vodila v dvig produktivnosti gospodarstva.

"Če želimo dvigniti produktivnost dela, moramo povečati naložbeno aktivnost, kar prvenstveno pomeni vlaganje v raziskave in razvoj, informacijsko tehnologijo, v dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, v zeleni prehod, v vlaganje v sodobno opremo," je dejal Jožef Lenart (SDS).

Andrej Černigoj (NSi) je pri tem opozoril, da Slovenija na področju produktivnosti že dolgo zaostaja za povprečjem EU-ja, na to opozarja tudi Urad RS za makroekonomske analize. Po njegovem mnenju višjega standarda v državi ne bo mogoče doseči brez dviga produktivnosti, zato bodo predlog podprli.

"S predlaganimi spremembami daje država jasen signal, da bo finančno spodbujala le trajnostno in zeleno usmerjene v podjetjih naložbe ter s tem spremembo poslovnih modelov in procesov v bolj ambiciozne in okoljsko odgovorne," pa je povedal poslanec poslanske skupine Konkretno Dušan Verbič.

Predlog zakona bodo podprli tudi v opozicijski SD. S spremembami zakona med drugim svoje posebno mesto namreč dobivajo t. i. zelene naložbe za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, čistejšo mobilnost, učinkovitejšo rabo virov, krožno gospodarstvo in digitalno preobrazbo poslovnih procesov, vsebuje pa tudi minimalne zahteve do investitorjev glede trajnega ohranjanja delovnih mest, je pojasnil Jani Prednik iz omenjene poslanske skupine.

Predlogu pa ne bodo nasprotovali v poslanskih skupinah LMŠ in SAB. Poslanca Jože Lenart (LMŠ) in Marko Bandelli (SAB) sta v svojih nagovorih sicer opozorila, da gre že za drugo spreminjanje zakona o investicijah v kratkem času. DZ je namreč sredi decembra sprejel novelo, ki bo podlaga za črpanje 88,5 milijona evrov nepovratnih sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost.

"Ne bi bilo nobene potrebe po stihijskem sprejemanju predlogov enega za drugim, če bi vlada pravočasno pripravila in naredila, kar bi morala. Načrt za okrevanje in odpornost je bil namreč sprejet že aprila lansko leto, torej skoraj leto dni nazaj," je poudaril Lenart. Obenem je poudaril, da se v zadnjem času pri naložbah pogoj ustvarjanja novih delovnih mest odpravlja. V LMŠ menijo, da bi bilo ta pogoj pri spodbujanju naložb treba ohraniti.

"Dolžnost države je na vse razpoložljive načine in z vsemi možnimi mehanizmi spodbujati naložbe, toda to, kakšnim naložbam v določenem trenutku dajati prednost, se s časom spreminja. Nadejamo se, da bodo naložbe, ki bodo deležne denarne spodbude, na podlagi pričujočega zakona vendarle ustrezno razdeljene, da bo produktivnost slovenskega gospodarstva na tej podlagi resnično dolgoročno okrepljena," pa je dejal Bandelli.

Dušan Šiško iz poslanske skupine SNS je opozoril, da Slovenija ni samo Ljubljana in da imajo ljudje na podeželju in v t. i. industrijskih krajih bistveno drugačne težave, kot mislijo uradniki v prestolnici. "Ljudje so nezadovoljni, predvsem s plačami in verjemite mi, da jim je malo mar za naložbe. Dobra in uspešna podjetja vedo, da za svoj obstoj nujno morajo vlagati tako v ljudi, kot tudi v razvoj podjetja," je poudaril.

Boštjan Koražija (Levica) je medtem poudaril, da znanost s predstavljenim vladnim predlogom nima veliko skupnega. Še naprej se namreč komercializira znanje in ustvarja kulture patentov in trženje zasebnega interesa. "Če bi bila trenutna vlada dejansko zavezana obljubam, ki jih v pričujočem predlogu zakona propagira, bi eksponentno povečala financiranje v razvoj in tehnologijo znotraj javnih institucij," je med drugim dejal.