Opozarjajo, da bi bilo v tem primeru uničenih 2300 kvadratnih kilometrov gozdov in ustvarjenih za 49 milijonov ton izpustov toplogrednih plinov, kar je enakovredno izpustom 18 milijonov avtomobilov.

Evropska komisija je v sredo predlagala enoletno preložitev začetka izvajanja maja lani sprejete uredbe EU-ja o krčenju gozdov. Za to se je odločila po številnih pozivih držav članic in tretjih držav. Velika podjetja bi morala zakonodajo začeti izvajati 30. decembra letos, mikro in mala podjetja pa 30. junija 2025.

V Focusu so prepričani, da je predlagani zamik posledica večmesečnega intenzivnega lobiranja velikih kmetijskih in prehranskih korporacij ter zunanjih partnerjev EU-ja, kot so Brazilija, Indonezija in Kitajska.

A kot poudarjajo v društvu, je najostrejše nasprotovanje uredbi prišlo kar iz EU-ja samega, sprožil pa ga je avstrijski kmetijski minister Norbert Totschnig. Tamkajšnji kmetijski in gozdarski lobi je namreč opozoril, da uredba prinaša nepotrebne obremenitve za njihovo proizvodnjo govedine in lesa z "nizkim tveganjem", so pojasnili v Focusu.

Med 20 članicami EU-ja, ki so nasprotovanje Avstrije podprle, je tudi Slovenija, trdijo v Focusu.

"Kmalu bo objavljena nova raziskava organizacije Earthsight, ki kaže, da so evropski politiki, ki so pozivali k odlogu, prejeli sredstva od podjetij, ki so vpletena v uničevanje gozdov," so poudarili pri Focusu.

Z odložitvijo izvajanja te uredbe bo uničenih 2300 kvadratnih kilometrov gozdov. To bo povzročilo 49 milijonov ton izpustov toplogrednih plinov, kar je enakovredno izpustom 18 milijonov avtomobilov, so opozorili v Focusu, pri čemer se sklicujejo na raziskavo, ki so jo za Evropsko komisijo pripravili raziskovalci.

V Evropski komisiji so med razlogi za predlagano preložitev izvajanja uredbe navedli nepripravljenost nekaterih mednarodnih partnerjev na začetek izvajanja zakonodaje.

A kot poudarja Nina Tome iz Focusa, so imela podjetja po sprejetju uredbe 18 mesecev časa, da se pripravijo. Velik del krivde pripisuje tudi Evropski komisiji, ki je po njenih besedah zavlačevala z objavo podpornih dokumentov, ki so potrebni za učinkovito izvajanje zakona.

V okoljski organizaciji so ob tem izpostavili, da so podporo uredbi in nasprotovanje preložitvi njenega izvajanja javno izrazila tudi podjetja, kot so Ferrero, Mars, Nestle, Unilever in Danone.

Spomnili so tudi, da je en teden pred predstavitvijo predloga za preložitev izvajanja uredbe organizacija Earthsight objavila nove dokaze, da poraba EU-ja spodbuja krčenje gozdov in kršitve človekovih pravic v tujini. Uredba EU-ja o krčenju gozdov prav ta vprašanja prekriva z zahtevo po strogi dolžni skrbnosti, ki osvetljuje dolge dobavne verige, v katerih se pogosto prikrivajo kršitve človekovih pravic, so pojasnili pri Focusu.

EU je po besedah Tome na cedilu pustil milijone ljudi po vsem svetu, ki so odvisni od gozdov in trpijo zaradi posledic neregulirane porabe EU-ja in arogance evropskega kapitala. "To je obžalovanja vredna opustitev vodilne vloge na področju boja proti krčenju gozdov v času izrednih podnebnih razmer in odgovornostjo Evrope, da opravi svoj del naloge," je dejala.

Kot je še ocenila, je odlašanje z zakonom sramota za EU, še posebej z vidika velikih besed o pravičnosti in odgovornosti globalnega severa do globalnega juga.