Predlog sprememb zakona o urejanju trga dela gre v smeri izboljšanja socialne varnosti brezposelnih, povečanja delovne aktivnosti starejših brezposelnih ter preprečevanja predčasnega upokojevanja.

Osnutek novele zakona je do 5. maja v javni obravnavi.

Za povečanje delovne aktivnosti starejših brezposelnih oseb in preprečevanje njihovega predčasnega odhoda s trga dela se spreminja izjema od načela izkoriščenosti zavarovalne dobe in se uzakonja spodbuda za zaposlitev, so pojasnili na ministrstvu.

Spodbuda bi po predlogu znašala 40 odstotkov mesečnega neto zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, če je njegov prejemnik starejši od 59 let in bi se zaposlil s polnim delovnim časom pri delodajalcu, ki ni njegov zadnji delodajalec pred nastankom brezposelnosti in tudi ni s tem delodajalcem povezana družba. Do izplačevanja spodbude bi bil upravičen 12 mesecev.

K povečanju delovne aktivnosti starejših brezposelnih naj bi prispevala tudi zaostritev pogoja, pod katerim je mogoče uporabiti t. i. most do upokojitve. Danes imajo brezposelni, stari 57 ali več let oz. tisti s 35 let zavarovalne dobe pravico do 25-mesečnega prejemanja nadomestila že na podlagi desetmesečne zaposlitve v zadnjih dveh letih, po novem pa bi starostno mejo zvišali na 59 let, zavarovalno dobo pa na 37 let in hkrati najmanj 16 mesecev v zadnjih dveh letih.

Na ministrstvu predlagajo tudi zvišanje najnižjega in najvišjega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost. Najnižji znesek bi znašal 75 odstotkov bruto minimalne plače, najvišji pa bi se začel pri 130 odstotkih bruto minimalne plače in bi postopoma padal do 80 odstotkov, kolikor bi znašal po 12 mesecih brezposelnosti.

Na novo se ureja tudi določitev osnove za odmero denarnega nadomestila za brezposelnost, In sicer se ta poenostavlja na način, da se bo pri izračunu upoštevalo osem najvišjih prejetih plač v obdobju 24 mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti.

Novost je krajši delovni čas za delavce, ki so pred upokojitvijo. Ob dopolnitvi starosti 58 let se bo lahko delavec s svojim delodajalcem dogovoril o opravljanju dela s krajšim delovnim časom, to je 80 odstotkov polnega delovnega časa. Takšen predlog bosta lahko podala tako delavec kot delodajalec, se pa bosta morala oba strinjati. Pri tem bo upravičen do 90 odstotkov osnovne plače za poln delovni čas ter pravic iz socialnega zavarovanja v celoti.

V skladu z odločbo ustavnega sodišča iz leta 2020 se z novelo zakona ureja postopek izvedbe javnega povabila za izbor delodajalcev za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

Predlagane so nekatere spremembe v zvezi z izvajanjem javnih del, pri tem pa določa višjo izhodiščno plačo udeležencev javnih del, tako da je najnižje plačilo določeno v višini minimalne plače.

Določa se nova storitev Zavoda RS za zaposlovanje, to je zaposlitvena podpora, katere cilj je povečati verjetnost ohranitve zaposlitve in uspešno vključevanje v delovno okolje. Zavod bo to storitev nudil tako brezposelnemu kot njegovemu novemu delodajalcu, vključevala pa bo svetovanje in podporo pri integraciji v delovno okolje ter nudenje podpore pri razvoju veščin in reševanju morebitnih težav na delovnem mestu. Trajala bo šest mesecev od prvega dneva zaposlitve.

Z novelo zakona se bo dala pravna podlaga, s katero se bo tudi zavodu za zaposlovanje omogočilo izvajanje posredovanja začasnega ali občasnega dela študentom in dijakom.

Upokojenci bodo lahko delali več kot doslej. Mesečna omejitev glede dovoljenega števila ur začasnega ali občasnega dela upokojencev se namreč zvišuje s 60 na 85 ur oz. največ trikrat v koledarskem letu z 90 na 125 ur, letna omejitev pa s 720 na 1020 ur.

Z namenom določitve enake najnižje urne postavke pri začasnem in občasnem delu upokojencev ter dijakov in študentov se spreminja tudi način njenega izračuna.

Predvidene so tudi nekatere spremembe na področju agencijskega posredovanja delavcev. Po predlogu bi lahko delavce v Sloveniji posredovale agencije iz Evrope, le če imajo v Sloveniji svojo podružnico. Ob tem bi jim z novelo zakona določili dodatne zahteve, da lahko posredujejo delavce, uvedli pa tudi časovno omejitev opravljanja dela z napotenimi delavci pri istem uporabniku, to je 18 mesecev.