Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa je ministrstvo opozoril, da se že pridobljenih pravic ne sme zmanjševati.

Predsednica komisije Eva Irgl iz SDS-a, ki je dala pobudo za obravnavo izvajanja pravice do osebne asistence v praksi z vidika države, uporabnikov in izvajalcev, je na današnji seji povedala, da je prejela več peticij v zvezi z izvajanjem zakona, sprejetega leta 2017. Spomnila je, da je osebna asistenca po tem zakonu pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in zunaj doma. Pogoj je, da je upravičenec star od 18 do 65 let in da pomoč potrebuje najmanj 30 ur tedensko.

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simona Maljevca, ki je tudi kandidat za ministra za solidarno prihodnost, je med odprtimi vprašanji cena za uro storitve, ki znaša 14,26 evra. Prihodnji teden bo po njegovi napovedi na ministrstvu za delo sestanek, na katerem bodo pogledali možnosti za zvišanje cene.

Uporabnikov je bilo decembra lani sicer skoraj 4000, ministrstvo pa je za storitve osebne asistence za leto 2019 namenilo 34,5 milijona evrov in za leto 2022 že 173,5 milijona evrov, je povedal.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg je dejala, da se dogaja, da asistenco prejemajo ljudje, za katere bi bila morda bolj primerna dolgotrajna oskrba. Glede na to je treba natančno opredeliti vstopne pogoje za upravičenost do osebne asistence, je ocenila.
Pri varuhu človekovih pravic so med drugim poudarili, da je treba z zakonom nujno jasno opredeliti pravico do osebne asistence, do takrat pa se nikakor ne sme zmanjševati pridobljenih pravic. Zmanjševanje pravic uporabniku, ki se mu je zdravstveno stanje poslabšalo, po vnovični oceni upravičenosti do pravice je sporno, je dejal varuh človekovih pravic Svetina.

Delovnopravni položaj osebnih asistentov je izrazito slab, pa je poudaril Nenad Hardi Vitorović iz Sindikata osebne asistence. Po njegovih besedah cena ure osebne asistence sili izvajalce v zniževanje pravic osebnih asistentov in celo kršitve.

Če se urna postavka ne bo zvišala, osebnih asistentov ne bomo več dobili, je posvarila Mateja Toman iz Društva distrofikov Slovenije. Kot je dodala, številni uporabniki brez osebnega asistenta ne bi mogli živeti.

V Društvu študentov invalidov Slovenije medtem ugotavljajo, da je že skoraj nemogoče dobiti osebnega asistenta. Midhet Huskič iz društva je ministrstvo pozval, naj omogoči opravljanje osebne asistence tudi tistim, ki bi to delo lahko opravljali denimo preko podjemne pogodbe ali kot študentsko delo.

V razpravi se je Meira Hot iz SD-ja strinjala z varuhom Svetino, zato je pozvala ministrstvo, naj se pravica do osebne asistence ne zmanjšuje. Nataša Sukič iz Levice je tako kot poslanka Hot dejala, da sistem prinaša velik civilizacijski korak naprej. Na vprašanje, kje najti več sredstev zanj, pa bo moral po njenih besedah odgovoriti minister za finance.

Veliko težav je tudi zato, ker sistem dolgotrajne oskrbe še ni dorečen, je ugotavljal Darko Krajnc (Svoboda). Sistema osebne asistence in dolgotrajne oskrbe se namreč po njegovem pojasnilu prekrivata. Po mnenju Andreje Živic (Svoboda) pa je nujno, da se začne z izobraževanjem osebnih asistentov, saj jih ni dovolj.