Njen sprejem je rezultat družbenega gibanja za redefinicijo spolnega nasilja, ki je v začetku leta vzniknilo ob močni pobudi nevladnikov.

Novela določa, da je spolni akt soglasen, če so udeleženci podali "navzven zaznavno" soglasje bodisi z besedami bodisi s svojimi dejanji. Novela spreminja tudi zagrožene kazni za spolna kazniva dejanja, in sicer od šestih mesecev do petih let zapora za kaznivo dejanje posilstva. Če je to storjeno z uporabo sile ali grožnje, je predvidena kazen od enega do 10 let zapora, če posilstvo stori več oseb, pa od treh do 15 let zaporne kazni. Za kaznivo dejanje spolnega nasilja pa je predvidena zaporna kazen do petih let.

Slovenska kazenska zakonodaja je za spolna kazniva dejanja desetletja predvidevala, da je neko dejanje spolno nasilje, če je storilec uporabil silo in se je žrtev upirala. V nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z žrtvami nasilja, pa so dolgo opozarjali, da se žrtve v mnogih primerih niso zmožne upreti, na primer iz strahu ali ker od šoka "zamrznejo", ohromijo, zato ta zastareli model pogosto ne "pokrije" vseh situacij.

Prav nevladniki so bili tudi gonilo zadnje pobude za redefinicijo spolnega nasilja. Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je pred glasovanjem v DZ-ju v začetku meseca poudarila, da je postopek sprejemanja redefinicije kaznivega dejanja posilstva dokazal, da v Sloveniji obstaja občečloveška vrednota – to je spolna nedotakljivost. Poudarila je podporo predlogu v vrstah strank vseh opcij, kar je po njenem prepričanju jasno pokazalo, da ima vsaka žrtev posilstva v DZ-ju svoj glas. Novela je bila namreč v DZ-ju potrjena brez glasu proti.