Zavzel se je za to, da bi prenovljeni zakon celoviteje vključeval pravico do varstva pred diskriminacijo, in opozoril na diskriminatornost nekaterih predlaganih določb.

V priporočilih so pri zagovorniku opozorili na to, da bi bila predlagana ureditev, s katero javnim uslužbencem pogodba o zaposlitvi preneha, ko izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, lahko diskriminatorna.

Takšna ureditev po navedbah zagovornika temelji samo na merilu starosti. Odločitev ustavnega sodišča v povezavi z ureditvijo iz enega izmed zakonov o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida 19, ki je omogočala prav možnost upokojitve delavcev pod pogoji, kot je zdaj predvideno v osnutku predloga zakona, je bila, da je takšna ureditev neustavna.

"Zagovornik je pojasnil še, da morajo imeti tudi državljani drugih držav Evropske unije enake možnosti kandidiranja na prosta delovna mesta v Sloveniji, vključno z uradniškimi delovnimi mesti," so navedli v sporočilu za javnost. Pri zagovorniku so ministrstvu zato priporočili, naj odpravi pogoj, da morajo kandidati za zasedbo delovnega mesta v javni upravi imeti slovensko državljanstvo, "saj bi takšna zahteva lahko predstavljala diskriminacijo na podlagi osebne okoliščine državljanstva".

Zagovornik je ministrstvu priporočil tudi, naj v osnutku predloga zakona upošteva, da ugotavljanje diskriminacije zahteva svoj čas, in zato podaljša roke za uveljavljanje pravic, med katerimi poudarja pravico do pritožbe pri delodajalcu ter pred upravnim in delovnim sodiščem. Priporočil je tudi, naj odškodnina za diskriminacijo ne bo določena pavšalno in naj bo omogočeno tudi uveljavljanje nadomestila za diskriminacijo po zakonu o varstvu pred diskriminacijo.

Priporočil je, naj bo v zakonu zapisano, da so javni uslužbenci dolžni odkloniti izvršitev navodila za diskriminacijo, ne pa zgolj, da takšno navodilo lahko zavrnejo. Pozval je tudi, naj prijavitelje diskriminacije zakon zaščiti pred povračilnimi ukrepi zaradi prijave diskriminacije, kot je to urejeno tudi po zakonu o varstvu pred diskriminacijo.

Zagovornik je ministrstvo pozval tudi k sistematičnemu zbiranju razčlenjenih podatkov o osebnih okoliščinah javnih uslužbencev, med katerimi je navedel spol, starost, starševstvo, zdravstveno stanje oziroma bolniške odsotnosti, invalidnost, državljanstvo, izobrazbo, ob privolitvi uslužbencev pa tudi podatke o narodnosti, veri in spolni usmerjenosti. Tako bi bilo z analizo teh podatkov po navedbah zagovornika mogoče bolj utemeljeno oceniti, ali so določene skupine uslužbencev zaradi svojih osebnih okoliščin obravnavane slabše kot drugi brez teh osebnih okoliščin.