V več kot dve uri trajajočem zaslišanju je bila večina vprašanj naslovljenih na Marjana Kramarja, nekdanjega predsednika uprave Nove Ljubljanske banke (NLB), ostala brez odgovorov, saj se Kramar marsičesa ni več spomnil, konkretnih primerov ali imen pa ni želel komentirati. Glede bančne luknje, za katero se ne čuti osebno odgovornega, pa je dejal, da se v Sloveniji pristojni niso pravilno odzvali na nastale razmere, je poročal Radio Slovenija.

"Če bi banke z več poslovnega posluha, predvsem pa z več prevzemanja odgovornosti pristopile k ukrepom, ki so nujni v takšnih primerih, bi bil rezultat bistveno drugačen. Zakaj? Zato, ker še nikoli nisem slišal, da bi bila kadar koli težava likvidnost. In dokler ni težava likvidnost, ne vem, kako je stvar lahko tako zelo usodna, če težave likvidnosti ni bilo," je pred bančno komisijo dejal Kramar.

Ob tem je Kramar dodal, da ni mogoče razumeti, zakaj je bilo poslovnim bankam onemogočeno reprogramiranje posojil podjetjem.

Kramar in Jazbec pred komisijo
Nekdanji predsednik uprave Marjan Kramar je vodil Novo Ljubljansko banko (NLB) od začetka leta 2004 do leta 2009. V pričanju pred dobrimi tremi leti in pred prvo bančno komisijo, ki jo je vodil Marko Pogačnik iz SDS-a, je takrat izrazil prepričanje, da je bilo za stanje v bančništvu konec leta 2013 poleg zunanjih okoliščin krivo nereševanje težav.

Kramar je razburil javnost tudi s tem, ko je ob koncu svojega mandata za uspešnost prejel nagrado milijon evrov. Na vprašanje, ali je bila ta upravičena, je pred prvo bančno komisijo dejal, da so "ob danih pogojih, resursih in ciljih izvlekli tisto optimalno, kar se je dalo".

Jazbec: Večino odločitev bi ponovil
Nekdanji član uprave NLB-ja Marko Jazbec je danes na zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ-ja o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu zanikal morebitne politične ali druge pritiske na odločanje v primerih posameznih komitentov. Branil je takratne odločitve in dejal, da bi v veliki večini primerov odločitev ponovil.

Jazbec, ki je bil član uprave NLB od konca leta 2009 do konca leta 2012, je podobno kot na pričanju leta 2014 pred prvo bančno parlamentarno komisijo, ki jo je vodil Marko Pogačnik (SDS), ocenil, da je Banka Slovenije ob nastopu krize ravnala prociklično in z vidika finančne stabilnosti ni potegnila pravih potez. Rast kreditnega portfelja NLB-ja je bila visoka, a še vedno počasnejša kot v celotnem bančnem sistemu, je dejal. Tudi on je tako kot nekateri ostali nekdanji člani uprave povedal, da je bila podlaga za rast sprejeta strategija banke.

Na vprašanje, ali bi kaj storil drugače, je dejal, da bi v veliki večini primerov - kot kreditni odbor so v času mandata po njegovih besedah sprejeli 10.000 odločitev - odločitve ponovil. Tudi sicer se ne čuti odgovornega za bančno luknjo.

Vpliv Mateja Narata
Logarja (SDS) je med drugim zanimal vpliv Mateja Narata, ki je bil v upravi banke pred Jazbecem in je po odhodu iz banke prevzel vodenje Save. Jazbec je o odobritvi 55 milijonov evrov kreditov Savi dejal, da so kot kreditni odbor predloge dobili na mizo, da pa Narat osebno ni vplival na pripravljalce gradiv in odločitve kreditnega odbora. Na vprašanje, ali je "Naratov človek", je Jazbec odgovoril, da mu je "ta terminologija tuja".

Jazbec je tudi zanikal, da bi bil deležen političnega pritiska. O sestankih s svetovalcem nekdanjega finančnega ministra Francija Križaniča Dragom Isajlovićem je povedal, da je ministrstvo zanimalo, kako banka razmišlja glede prestrukturiranja posameznih velikih podjetij. Jazbecu se je zdelo to razumljivo, saj je šlo za podjetja v državni lasti, npr. Adrio Airways. Podobno je dejal glede sestankov pri takratnem premierju Borutu Pahorju in ministru Križaniču.

"Tudi ostali bankirji so bili. Gospodarstvo je gorelo in država si je prizadevala, prvič, biti informirana in, drugič, snovati ukrepe in s svojo politiko skušala lajšati gospodarsko krizo," je dejal Jazbec. Zatrdil je, da ta srečanja niso vplivala na odločitve banke in da ni šlo za politični pritisk.

Kako so financirali Stožice
Tudi glede projekta Stožice in stikov z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem je dejal, da so se pogovarjali o različnih projektih, pri katerih sta občina in banka sodelovali. O vzdržnosti projekta trgovskega dela je dejal, da je bil za takratne razmere dober in da so ocenili, da se bo s pričakovanim denarnim tokom posojilo lahko vračalo.

Glede tega, da so v banki na sektor za upravljanje problematičnih naložb velike izpostavljenosti, kot so bili krediti Zvonu Ena in Dva, Preventu Globalu ali Vegradu AM, prenesli šele po avtomatizaciji takšnega prenosa na podlagi odredbe Banke Slovenije, je dejal, da so bili kadrovsko omejeni in da ne bi, tudi če bi bili organizacijsko sposobni prenesti skrbništvo, prišlo do nič večjih ali manjših izgub. Menil je, da to na dejstvo, da je večna velikih dolžnikov pristala v stečaju, ni vplivalo, saj da je bilo preveč zunanjih dejavnikov.

Jazbec je branil odločitve v posameznih primerih, ki so zanimali komisijo, med drugim glede hrvaške hčerinske družbe Optima Leasing.