Če bo Andrejo Katič v torek potrdil državni zbor, bo prevzela vodenje resorja, ki ga je vodila že med letoma 2018 in 2020 v vladi Marjana Šarca. Poleg tega je med letoma 2015 in 2018 v vladi Mira Cerarja vodila tudi ministrstvo za obrambo. Še pred tem je bila v letu 2014 izvoljena za poslanko SD-ja in bila do imenovanja na ministrsko funkcijo tudi podpredsednica DZ-ja.

Vprašanja kandidatki za ministrico so se med drugim pričakovano nanašala na uresničitev ustavne odločbe glede sodniških plač, pri čemer je Katič napovedala, da bodo to uredili v posebnem zakonu. S predsednikom vlade Robertom Golobom sta o tem že govorila, zakon pa mora biti po njenih besedah pripravljen čim prej oziroma najkasneje v prvi polovici leta. "Menim, da lahko pripravimo dober zakon, mora pa biti učinkovit," je ocenila.
Pojasnila je, da gre sicer za projekt predsednika vlade, pri čemer urejanje plač sodi v pristojnost ministrstva za javno upravo. Svojo vlogo pa vidi v tem, da aktivno sodeluje pri pripravi zakonodaje in usklajevanju z vsemi deležniki.

Katič bo, če bo dobila podporo DZ-ja, na mestu ministrice za pravosodje nadomestila Dominiko Švarc Pipan, ki je morala odstopiti po spornem nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani. V izjavi še pred zaslišanjem je dejala, da je z nepravilnostmi seznanjena zgolj iz medijev, zato pričakuje, da bo ob primopredaji dobila več informacij.

Strinja se, da je treba zadevi priti do dna, smotrnost nakupa pa bo sama lahko komentirala, ko bodo znani zaključki preiskave. Glede uporabe stavbe na Litijski pa je spomnila, da je sodstvo povedalo, da stavba na Litijski zanje ni primerna.

Članov svoje ekipe (še) ni razkrila

Poudarila je tudi, da dosedanji državni sekretar Igor Šoltes in nekdanji generalni sekretar Uroš Gojkovič, katerih imeni sta se pojavili v omenjeni aferi, ne bosta del njene najožje ekipe. Kdo to bo, pa za zdaj še ni razkrila.

Katič je odgovarjala tudi na vprašanja o problematiki izločanja dokazov, zastaranja postopkov in s tem povezane prenove zakonodaje, o reševanju prostorske stiske v zaporih in kadrovske problematike, pa tudi o boju proti korupciji. Prav to so bili sicer izzivi, ki jih je kot zahtevne prepoznala tudi sama in že napovedala nekatere zakonske spremembe in prenos več direktiv v slovenski pravni red.

Katič je naklonjena načrtovani spremembi sodniške zakonodaje, ki je v pripravi, se pa sprašuje, ali je smiselno širiti tudi sestavo Sodnega sveta s sedanjih 11 na 15 članov. Glede omenjenega vprašanja bi bilo po njenem mnenju "treba opraviti še en premislek", enako glede načrtovane profesionalizacije statusa predsednika Sodnega sveta, je izpostavila. Glede predlagane uvedbe enovitega sodnika pa poudarja, da se zaradi tega ne sme poslabšati dostop državljanov do sodišč in do sodnega varstva.

Sorodna novica Andreja Katič: Ničesar ne bom pometala pod preprogo

Glede problematike izločanja dokazov v sodnih postopkih se Katičeva strinja, da je to velik problem domačega sodstva, zato bodo, če bo potrjena za ministrico, v zelo kratkem času pripravili posvet o tej temi. Glede zastaranja sodnih postopkov pa je poudarila, da omenjene problematike najverjetneje ne bo mogoče nasloviti z aktualno novelo zakona o kazenskem postopku, ki je v pripravi, temveč bo to predmet ene od naslednjih novel.

Eden izmed izzivov nove ministrice za pravosodje bo tudi problematika prezasedenosti slovenskih zaporov in pomanjkanja pravosodnih policistov. "Če želimo dobiti zadostno število pravosodnih policistov, mora biti ta poklic tudi primerno nagrajen, zagotovo pa je časten in zahteven," je poudarila Katič in dodala, da je treba omenjeno vprašanje nasloviti v okviru pogajanj, ki potekajo zdaj. Zagotovila je tudi, da si bo prizadevala za zaupanje v sodstvo, zato bo vse, česar se bo lotila, delala v soglasju z deležniki v pravosodju.