Temu je sledila delovna večerja za udeležence vrha, ki bo dan pozneje sicer potekal na Brdu pri Kranju. Udeležbo na vrhu so potrdili voditelji vseh držav, ki sodelujejo v pobudi – poleg slovenskega in hrvaškega predsednika se ga bodo udeležili voditelji Albanije, BiH-a, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije.

Kot so zapisali pri uradu predsednika, bo tokratno srečanje priložnost za oceno aktualnih razmer v regiji, predvsem pa za poziv članicam in institucijam EU-ja k hitrejšemu širitvenemu procesu.

Najtrši oreh so razmere v BiH-u

Po predvidevanju virov pri predsedniku je malo verjetno, da bodo voditelji sprejeli sklepno deklaracijo. Pri njeni pripravi so se pokazala razhajanja zlasti glede Bosne in Hercegovine.

Hrvaška naj bi si prizadevala, da bi bila v deklaraciji omenjena potreba po sprejetju volilne zakonodaje v BiH-u, s čimer se v Sarajevu niso strinjali. Prav Milanović je eden izmed najglasnejših kritikov obstoječe volilne zakonodaje v BiH-u, češ da ta postavlja tamkajšnje Hrvate v podrejen položaj proti drugima dvema konstitutivnima narodoma.

Namesto deklaracije naj bi voditelji na Brdu sprejeli le nekaj sklepov, v katerih naj bi pozvali k pospešitvi pristopnih pogajanj držav v regiji z EU-jem, zavzeli naj bi se za to, da se BiH-u do konca leta dodeli status kandidatke za članstvo v Uniji, in za vizumsko liberalizacijo.