Poslanci so po splošni razpravi o vladnem predlogu novele zakona o osnovni šoli s 46 glasovi za in 26 proti ocenili, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprli so ga v Svobodi, SD-ju in Levici ter poslanec Felice Žiža, v SDS-u in NSi-ju so bili proti. Predlog med drugim določa, da je uspeh na NPZ lahko eno od meril za vpis na srednje šole.

Predlog novele zakona o osnovni šoli predvideva obvezni tuji jezik za prvošolce. Poleg tega predvideva nacionalno preverjanje znanja (NPZ) za tretješolce in določa, da je uspeh na NPZ v 9. razredu lahko eno od meril pri vpisu na srednje šole v primeru omejitev vpisa na srednješolskih programih. NPZ je po zdajšnji ureditvi obvezen v 6. in 9. razredu ter ni eno od meril pri vpisu na srednje šole.

Na ministrstvu z novelo prenavljajo tudi koncept razširjenega programa v osnovnih šolah. Sedanje vsebine, kot so podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, bi skladno s predlogom novele preoblikovali v štiri nova vsebinska področja. Med temi so gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturna in državljanska vzgoja, učenje učenja ter razvoj digitalne in finančne pismenosti.

Predlog novele predvideva tudi novosti za izobraževanje učencev na domu. Učenci, ki se izobražujejo na domu, bi morali opravljati predmetne izpite iz enakega števila predmetov kot njihovi vrstniki, ki se izobražujejo v javnih oziroma zasebnih šolah. Če učenec, ki se izobražuje na domu, ne bo uspešen pri ocenjevanju znanja pri posameznih predmetih ob koncu šolskega leta, se bo moral v naslednjem izobraževati v javni ali zasebni osnovni šoli, še določa predlog novele.

Poleg tega predlog uvaja tudi postopno vključevanje učencev priseljencev v obvezni program. Predlaga vključitev v začetni pouk slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med obveznim programom. Kot so pojasnili na ministrstvu, učenci priseljenci v prvih mesecih po vključitvi v slovensko osnovno šolo namreč zelo težko sledijo pouku.

Sorodna novica Damijan Štefanc: Spremembe v osnovni šoli znova brez širšega premisleka

V SDS-u menijo, da je predlog novele premalo premišljen in nestrokoven, pozdravili pa so uvedbo obveznega prvega tujega jezika v prvi razred. Po mnenju NSi-ja gre pri predlogu za nekaj popravkov v šolskem sistemu, ki pa ne prinašajo sprememb v konceptu poučevanja.

V SD-ju jih skrbi, da bi se učenci v zadnji triadi podredili predvsem učenju za NPZ. Po mnenju Levice je pred novelo smiselno domisliti nacionalni program vzgoje in izobraževanja, ki je še v pripravi. V Svobodi pa so poudarili, da je cilj predlaganih zakonskih sprememb ohranjanje in izboljšanje kakovosti osnovnošolskega izobraževanja.

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je na očitek več poslancev, da bo NPZ eno od meril za vpis na srednje šole, dejal, da so NPZ-ji nastavljeni tako, da bi se moral učitelj zavedati, kako učiti posamezni predmet. "Učiti ne zato, da se bom naučil nečesa na pamet, ampak kako bom znal to vsebino uporabiti," je dejal.

Državna sekretarka na ministrstvu Janja Zupančič je glede očitkov nekaterih poslancev, da predlog zaostruje izobraževanje na domu, dejala, da nosijo starši odgovornost za izobraževanje svojega otroka. "Seveda pa je za nas pomembno, da otroci dosegajo vsaj minimalne standarde, se pravi, da so tukaj izenačeni, če ne celo več kot to, kar jim bo potem omogočilo nadaljevanje šolanje na srednješolski ravni s primerljivimi znanji," je dejala.

Proti predlogu o izrednem zvišanju pokojnin

Predlog zakona o izrednem zvišanju pokojnin, ki ga je v DZ s podpisi volivcev vložila civilna iniciativa Glas upokojencev s prvopodpisanim Pavlom Ruparjem, ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je ocenil DZ. Da je primeren, je ocenilo 24 poslancev, nasprotnega mnenja pa jih je bilo 45.

Po predlogu, ki bi veljal do sprejetja nove pokojninske reforme, bi pokojnine, ki ne presegajo 1000 evrov, zvišali za 20 odstotkov, tiste do 1500 evrov bi bile višje za deset odstotkov, tiste nad 1500 evrov pa za pet odstotkov, je v današnji predstavitvi predloga dejal Rupar.

Predlog je hkrati povezan z delom člena pokojninskega zakona, po katerem država zagotavlja sredstva iz državnega proračuna za obvezno zavarovanje zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji. Med upravičenci so tudi družinski člani padlih oziroma umrlih borcev narodnoosvobodilnega boja, ki pa po danes obravnavanem predlogu zakona ne bi bili več upravičeni do teh pravic.

Vlada predloga zakona ni podprla. Kot je opozorila, bi se moral izdatek na pokojninskem področju za izvajanje obravnavanega predloga letno zvišati za 870 milijonov evrov. Če bi ta sredstva hoteli pridobiti, bi se morali prispevki delodajalcev in delojemalcev pomembno zvišati. A širokega družbenega soglasja med generacijami za to ni, je med današnjo prvo obravnavo predloga poudaril državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija.

Poslanske skupine koalicijskih strank so v predstavitvi stališč opozarjale, da predlog ruši razmerja med pokojninami, da je populističen in parcialen. Poslanski skupini SDS-a in NSi-ja pa sta po drugi strani menili, da vlada ne stori dovolj za upokojence z nizkimi prejemki in da je zato obravnavani predlog zanje dobrodošel.

Prvo obravnavo predloga je sicer zaznamovala ostra izmenjava besed med predsednico DZ-ja Urško Klakočar Zupančič na eni strani ter Ruparjem in poslanci SDS-a na drugi. Dogajanje je postalo še bolj napeto po odločitvi predsednice DZ-ja, da se morajo obiskovalci na balkonu, ki so podpirali obravnavani predlog zakona in so med sejo glasno izražali svoje mnenje, v skladu s hišnim redom odstraniti iz dvorane. Klakočar Zupančič je za nekatere medije pojasnila, da je bil Rupar zelo žaljiv tako do poslancev kot do nje osebno, zaradi česar je povzdignila glas.