Da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, je glasovalo 51 poslancev, da ni primeren, pa 35 poslancev. Predlog zakona so podprli v poslanskih skupinah SD-ja, Svobode in Levice ter nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek in poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza. Proti so glasovali v SDS-u, NSi-ju in poslanski skupini nepovezanih poslancev. Današnjo splošno razpravo so sicer zahtevali v SDS-u.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je v predstavitvi predloga dejal, da je področje trenutno urejeno razpršeno. Cilj zakona je, da se postopki poenotijo, celostno uredijo v enem predpisu in vodijo pri enem organu, to je ministrstvo za zdravje.

Predlog med drugim določa, da se bo znanje slovenskega jezika preverjalo v sklepni fazi postopka, in ne bo več pogoj za začetek postopka. Uvaja do največ šestmesečno usposabljanje pri ponudniku zaposlitve z namenom hitrejšega vključevanja v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje v Sloveniji.

Ob tem za vse postopke uvaja presojo s pomočjo izvedenca, ki je lahko posameznik, strokovno združenje, izobraževalni zavod ali drugi javni zavod, ki ima ustrezno strokovno znanje. Tuji zdravstveni delavci bodo po priznanju poklicne kvalifikacije vezani na zaposlitev pri ponudniku zaposlitve. Če se pri njem ne bodo zaposlili, bodo morali stroške povrniti sami.

Koalicija predlog podpira

V SD-ju menijo, da predlog predstavlja pomemben korak h krepitvi zdravstvenega sistema, omogoča pridobivanje kakovostnega kadra, poenostavlja postopke in hkrati ohranja visoke standarde usposobljenosti zdravstvenih delavcev, je dejala poslanka Bojana Muršič. Pomembno je, da omogoča izvedbo demonstracijskih posegov, s katerimi bodo predstavljene nove medicinske tehnike in znanja, je dodala.

Poslanka Levice Nataša Sukič je zavrnila pomisleke zdravniške zbornice, da predlog ustvarja neenak položaj slovenskih kandidatov v primerjavi s tujimi glede preverjanja strokovne usposobljenosti. Poudarila je, da predlog za tuje kandidate, ki ne bodo dosegali standardov, predvideva dopolnilne obveznosti.

Ob tem predlog določa, da mora zdravniška zbornica o vpisu v register in izdaji licence odločiti v 30 dneh, trenutno ta rok ni določen. "V praksi se zato dogaja, da zbornica z izdajo licence in vpisi v register zavlačuje, kolikor dolgo le lahko, s čimer se umetno zmanjšuje priliv zdravstvenih delavk in delavcev v Slovenijo," je povedala Sukič. Med pomembnimi določbami je naštela tudi financiranje jezikovnih tečajev za kandidate iz proračuna v vrednosti 300 evrov.

Predlog zakona podpirajo tudi v Svobodi. Poslanec Dušan Stojanovič je dejal, da gre za nujen korak v smeri hitrejšega, učinkovitejšega in bolj transparentnega sistema priznavanja poklicnih kvalifikacij, ki bo pripomogel k odpravi pomanjkanju kadra v zdravstvu. "S poudarkom na kakovosti in varnosti pacientov, jezikovni usposobljenosti ter pravni varnosti ta zakon prispeva k dolgoročni stabilnosti in vzdržnosti slovenskega zdravstvenega sistema," je prepričan.

Opozicija meni, da se bodo znižali standardi

V SDS-u menijo, da bo predlog pospešil postopke tako, da bo znižal poklicne standarde in jezikovne zahteve kandidatov. "Jezikovne kompetence tujih zdravnikov se bodo preverjale šele ob prijavi na strokovni izpit, torej bodo v ambulantah pol leta delali zdravniki, za katere sploh ne bo jasno, ali bolnike razumejo ali ne," je v predstavitvi stališč dejal poslanec Zvonko Černač.

Poslanka Iva Dimic (NSi) je opozorila, da se s predlogom zdravniški zbornici jemlje strokovna vloga v postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij, saj bo namesto tričlanske strokovne komisije o kandidatih odločal izvedenec ministrstva za zdravje, ministrstvo pa niti ne bo dolžno upoštevati njegovega mnenja. "Predlog zakona torej omogoča, da o kompetencah zdravnikov ne odloča več stroka, temveč vsakokratna oblast," je dejala.

Zakon naj bi pospešil priznavanje poklicnih kvalifikacij

Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu naj bi postopke ob pridobivanju tujih zdravstvenih delavcev pospešil s pol do enega leta na enega do največ treh mesecev. Ob tem pa naj bi preverjanje strokovnosti kandidatov ostalo na visoki ravni.

Na ministrstvu za zdravje, kot je poročala novinarka Radia Slovenija Helena Lovinčič, so lani od prejetih 320 vlog izdali 249 odločb, od tega četrtino za zdravnike. Za tuje zdravstvene delavce so najbolj zainteresirani v manjših mestih, ki niso privlačna za slovenske zdravstvene delavce. V kočevskem zdravstvenem domu so v zadnjem času zaposlili 17 zdravnikov različnih specialnosti, večinoma iz Srbije.

"Zdravstveni dom Kočevje bi bil mogoče danes bil celo zaprt, če se ne bi zaposlovali kadra iz tujine," je za Radio Slovenija povedal direktor Emir Kuduzović, ki upa, da bo zakon, ki bo skrajšal postopke, čim prej sprejet, saj od trenutka, ko stopijo v stik s tujim kandidatom do tega, da začne ta samostojno delati trenutno, mineta kar dve leti.

Najboljši del predloga zakona je po njegovem mnenju možnost, da bo kandidat, preden bo opravljal neko prilagoditveno obdobje ali pripravništvo, zaposlen na delovnem mestu, kjer bo tudi pozneje delal za obdobje največ šest mesecev. "S tem bo ta kandidat že malo dojel naš sistem. Kar je najbolj pomembno, integriral se bo v naše okolje in predvsem bo lažje znanje slovenskega jezika, ki je na koncu najtežje," je še poudaril direktor ZD-ja Kočevje.

"Zgolj se pohitri administrativni del, da čim prej začnejo opravljati dodatna zahtevana usposabljanja in vse postopke, ki jih morajo narediti," pravi Kordež in dodaja, da če danes tuji kader prihaja predvsem z območij nekdanje skupne države, bomo v prihodnje morali biti odprti za vse, ne glede, iz katere države prihajajo.