. Prvič po izbruhu finančne krize napovedujejo presežek, in sicer 50 milijonov evrov.

"Nadaljujemo postopno javnofinančno konsolidacijo," je vlada sporočila na Twitterju in kot prednostne naloge poudarila varnost, infrastrukturo, znanost in zaposlovanje ter zdravje. Za prihodnje leto so tako predvideni proračunski prihodki v višini 9,676 milijarde evrov, odhodki naj bi dosegli 9,625 milijarde evrov, presežek pa bo nominalno znašal 50,9 milijona evrov. Leta 2019 naj bi imela država na voljo podoben znesek, malo manj kot 9,75 milijarde evrov, odhodki 9,697 milijarde evrov, proračun pa bo imel 53,8 milijonov evrov presežka, kar je prav tako 0,1 odstotka BDP-ja.

Pri pripravi proračunskega paketa je vlada upoštevala spremenjene makroekonomske rezultate, ki jih je prejšnji teden v jesenski napovedi predstavil Umar. "Izboljšane okoliščine sicer zagotavljajo državnemu proračunu precej višje prihodke od tistih, na katere smo sprva računali, vendar postavljajo tudi izziv hitrejše javnofinančne konsolidacije, da strukturno uravnoteženje financ dosežemo do oziroma v letu 2020," je po seji vlade poudarila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.

Izhodišča za pripravo proračunskih dokumentov za leti 2018 in 2019 je vlada sprejela sredi poletja, ko je premier Miro Cerar zatrdil, da so vsi resorji dobili dovolj denarja za izvedbo ključnih projektov. Napovedal je, da bo vlada še naprej sproščala v krizi sprejete varčevalne ukrepe. Med drugim je, denimo, upokojence že razveselil podatek, da se bodo pokojnine v prihodnjem letu uskladile dvakrat - najprej na začetku leta, nato pa izredno še okoli aprila.

Manj zadovoljni so župani slovenskih občin. Čeprav jim je vlada ponudila bistveno zvišanje zneska povprečnine, pa predstavnikom občinskih združenj in finančnega ministrstva na zadnjem srečanju prejšnji teden ni uspelo doseči dogovora o financiranju občin za prihodnji dve leti. Občine vztrajajo, da bi jim morali zagotoviti znesek, ki jim pripada po zakonu.

Na mizi tudi davčne spremembe
Vlada je predtem že sprejela sveženj davčnih sprememb, ki prinašajo izboljšave za osebe z nizkimi dohodki, napotene delavce in uporabnike vezanih knjig računov, so sporočili. Sveženj davčnih sprememb vključuje predloga sprememb zakonov o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb, s katerima se vzpostavljajo mehanizmi za omejitev možnosti zlorab v sistemu normiranih odhodkov iz dejavnosti ter predlaga ustrezno višji absolutni prag normiranih odhodkov, pojasnjujejo na vladi in dodajajo, da se zato spreminja tudi zakon o davčnem postopku. Z novelo zakona o davčnem potrjevanju računov pa se vezane knjige računov ne bodo ukinile, ampak bodo ostale kot trajen ukrep.

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je junija predlagala, da bi višino normiranih odhodkov znižali z zdajšnjih 80 na 60 odstotkov, davek pa bi se izračunaval glede na zavezančevo uvrstitev v dohodninski razred, a danes potrjeni predlog glede normiranih odhodkov vključuje le določbe, s katerimi se vzpostavljajo mehanizmi za omejitev možnosti zlorab. Pri ugotavljanju davčne osnove se tako ohranja višina normiranih odhodkov pri 80 odstotkih in cedularni način obdavčitve teh dohodkov, je razvidno iz predloga novel zakonov o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb, ki ju bo vlada v DZ poslala v obravnavo po nujnem postopku. V obeh se posledično predlaga ustrezno višji absolutni prag normiranih odhodkov.

Davčne ugodnosti za začasno delo v tujini
V sistemu obdavčitve dohodkov delavcev, napotenih na delo zunaj države, se zaradi preprečevanja socialnega dampinga zmanjšuje davčna osnova, in sicer se znesek zmanjšanja določi v odstotku od bruto dohodka napotenega delavca. Po novem bi bili davčno ugodnejše obravnave deležne napotitve na začasno delo v tujino, ki trajajo neprekinjeno do največ 30 dni, kraj napotitve pa je od običajnega opravljanja dela oddaljen toliko, da dnevne migracije niso več ekonomsko smiselne.

S predlogom zakona o dohodnini se odpravlja tudi stopničavost dodatne splošne olajšave. S tem želi vlada preprečiti primere, ko nekdo z nizkimi dohodki zasluži le nekaj evrov več od drugega, pa pade v razred s precej nižjo olajšavo, ter uvesti pravičnejšo obravnavo zavezancev v podobnem položaju.

Zavezanci, ki so doslej pri davčnem potrjevanju računov prehodno uporabljali vezane knjige računov in podatke davčnemu organu sporočali enkrat mesečno, bodo po predlogu novele zakona o davčnem potrjevanju računov to lahko počeli tudi naprej. Po trenutni ureditvi bi sicer vezane knjige računov ugasnile konec tega leta.